Kako tehnologija vpliva na učenje študentov?

Iskanje virov oziroma podatkov za projektno nalogo je potekalo ročno. Si predstavljate? Danes gremo na Google ali obiščemo eno izmed številnih podatkovnih baz in z nekaj kliki najdemo skoraj vse potrebne informacije. Pred desetletji je moral učenec fizično v knjižnico, takrat edini zanesljivi vir informacij, in s pomočjo nepogrešljivega knjižničarja poiskati tisto eno in edino prašno knjigo v skritem kotičku knjižnice. Vloženega truda je bilo zagotovo več, osebnega zadovoljstva tudi. Misija tehnologije pa je olajšati življenje. V zadnjih 20 oziroma 30 letih je zaradi razvoja tehnologije vsaj na prvi pogled največ profitiral poslovni svet, kjer sta avtomatizacija in digitalizacija poskrbeli za (r)evolucijo. Sledi domače življenje, kjer imamo na razpolago (preveč) medijev za zabavo, rekreacijo in druženje.

Pogosto pa zanemarimo vpliv tehnologije na izobraževanje, saj se po koncu šolanja ne gibljemo več v tem svetu, vse dokler se zaradi otrok zopet ne srečamo z učilnicami. Takrat pa nastopi manjši šok, saj se podoba učilnice lahko drastično spremeni že v nekaj letih. Na začetku tisočletja je bil pametni telefon redek pojav v učilnici. Večinoma je bil opažen v zadnjih klopeh, kjer se je na skrivaj igralo kačo. Danes so pametni telefoni, tablice in prenosniki orodja za bolj interaktivno učenje. S tem ne mislimo, da so mobilne naprave ali tehnologija nadomestili pedagoge. Slednji so še vedno in bodo tudi v prihodnosti nenadomestljivi, vendar lahko s pomočjo tehnologije lažje prenesejo svoje znanje na bodoče generacije.

Tehnologija in personalizirano učenje

Eden največjih izzivov v izobraževanju je skrb za vsakega učenca v razredu. Pomislite na stare čase v šolskih klopeh. Vi ste mogoče potrebovali le nekaj primerov, da ste osvojili znanje, vaš sošolec pa je potreboval kar nekaj ponovitev (tudi s pomočjo staršev). Učitelji nimajo lahke naloge, še posebej v razredih z velikim številom učencev, kjer vsak zahteva drugačno mero pozornosti in način učenja. Z izobraževalno tehnologijo lahko učenci lažje dostopajo do informacij, medtem ko samo učenje bolj kot kadarkoli doslej sloni na multimediji. Število načinov učenja je neposredno pogojeno z razvojem nove tehnologije. V zadnjih letih so se učilnice opremile z interaktivnimi zasloni, s pomočjo katerih je prenos znanja bolj dinamičen in interaktiven. Dinamično učenje dokazano izboljša in dalj časa zadrži pozornost študentov, dijakov in osnovnošolcev. Vse večjo vlogo igrajo tudi tablični in prenosni računalniki, ki so ponekod nadomestili klasične zvezke in mape.

Izboljšana dostopnost informacij

Vpliv tehnologije je morda najbolje viden v učnem procesu. Kot rečeno, informacije so oddaljene le en klik na enega izmed spletnih brskalnikov. Prav tako so informacije na voljo v različnih oblikah. Namesto številnih ur iskanja prave knjige v knjižnici, se to zdaj stori od doma, preko knjižničnega sistema COBISS ali njemu podobnega. Vse več fizičnih virov se tudi digitalizira in so na voljo v namenskih bazah. Vse to močno olajša učni proces, pisanje projektnih nalog, prispevkov in splošno pridobivanje znanja.

Poleg e-knjig in podatkovnih baz učenci veliko znanja pridobijo tudi preko avdio in video virov: podcasti, Youtube posnetki, arhivi fotografij, infografike in računalniške igre. Ne gre za glavni vir informacij, ampak za spremljevalno orodje, s pomočjo katerega učenci lažje in hitreje osvojijo določeno znanje. Potrebuješ enostavnejšo razlago o C++ programskem jeziku? O generativni slovnici? Youtube je zakladnica vodičev za vsa področja. Vsi izobraževalni formati so dostopni na spletu, vendar jih uporabljajo tudi nekateri progresivni pedagogi, ki so zgodaj prepoznali prednosti (in tudi pasti) izobraževalne tehnologije.

Učitelji in profesorji lahko vsako vprašanje pospremijo z grafom, animiranim prikazom in nazornejšim primerom, kar olajša učenje vsem študentom. Posledično je manj učenja na pamet – učenja, ki je uspešno na kratki rok, a je krivo za izgubo znanja na dolgi rok, več pa je interaktivnega učenja. Učenci porabijo manj časa za iskanje informacij in več časa za preučevanje, kar poveča njihovo aktivnost in pozitivno vpliva na učenje, posledično pa tudi na rezultate.

Poglobljena učna izkušnja

Sodobne generacije študentov intimno poznajo delovanje multimedijske tehnologije, celo bolje od fizičnih medijev, kot so knjige in učbeniki. Večina se bolje odziva na gradivo, predstavljeno na sodoben in interaktiven način, kar vodi do bolj celovitega učenja in manj nerazumevanja ali celo napačnega razumevanja. Poglobljeno učno izkušnjo lahko dosežemo na različne načine:

• Navidezna resničnost (VR) – eden najnovejših tehnoloških dosežkov na področju interaktivnosti so VR očala. Napredna programska in strojna oprema omogočata virtualno raziskovanje oddaljenih lokacij, muzejev, vesolja in podobno. Za realizem poskrbijo VR očala, ki simulirajo naše kretnje in ustvarijo realističen virtualni prostor. Tehnologija je poznana mlajšim generacijam, saj se že nekaj časa uporablja v razvedrilni industriji (video igre). Gre za izredno interaktivno tehnologijo, ki pa zaradi visokih stroškov implementacije še ni univerzalno prisotna v izobraževalnih institucijah. S pocenitvijo strojne opreme in večjo ponudbo programske opreme bi lahko v naslednjih 10 letih bili priča porastu uporabe VR tehnologije, tudi na slovenskih šolah in univerzah.
• Obogatena resničnost (AR) – tako kot VR je tudi AR tehnologija lahko odličen učni pripomoček. Za razliko od VR tehnologije za delovanje ne potrebuje zahtevnih tehnoloških naprav, temveč le pametni telefon in ustrezno aplikacijo. AR temelji na programski opremi, ki prikazuje okolje v realnem času z dodano interaktivno vsebino na zaslonu, pri čemer se to doseže s kamero na telefonu. Meta (Facebook), Apple, Oppo in podobni pa že razvijajo AR očala, ki bodo zagotovila še višjo raven interaktivnosti.
• Računalniška simulacija je proces, pri katerem AI izvaja določena dejanja v skladu z vnosom. V nekaterih primerih to vključuje grafične simulacije, kot na primer za usposabljanje pilotov. Izobraževalne ustanove pa uporabljajo programe, ki učne rezultate predstavljajo v obliki številk ali animacij. Tako učenci lažje razumejo, kje so naredili napako in zakaj.
• Učenje in video igre – oblike in tehnične zahteve računalniških iger so zasnovane za seznanjanje otrok z različnimi oblikami učenja in spodbujanje kritičnega mišljenja. Ideja za način učenja s pomočjo video iger je, da bi učenci osvajali učno snov, kot da bi premagovali ovire v video igrah. Tako se spodbuja sodelovanje in tekmovalnost med učenci, kar vpliva tudi na učne rezultate. Medtem ko se učenci »igrajo«, profesorji spremljajo njihov napredek z uporabo naprednih parametrov.

Učilnice nikoli več ne bodo iste, vendar učitelji in knjige (za zdaj) ostajajo ključni del učnega procesa. Izobraževalna tehnologija se bo še naprej razvijala, na institucijah pa leži odgovornost, da svoje procese prilagodijo novim zahtevam in potrebam učencev.