Računalništvo, telefonija
07.12.2016 12:00

Deli z drugimi:

Share

Televizija aktivno spodbuja uporabo interneta

Televizija aktivno spodbuja uporabo interneta
Televizija aktivno spodbuja uporabo interneta

Izsledki raziskav o medijski potrošnji ter hkratni uporabi televizije in interneta podjetij iPROM in Valicon kažejo, da večina uporabnikov za dostop do interneta uporablja mobilne naprave. Rezultati potrjujejo, da televizija aktivno spodbuja uporabo interneta, še posebej med mlajšimi. Kar 71 odstotkov vseh uporabnikov med gledanjem televizije sočasno uporablja internet – bodisi za družbena omrežja, e-pošto ali za brskanje po spletnih straneh.

Ob gledanju televizije 71 odstotkov vseh uporabnikov uporablja splet: 36 odstotkov jih uporablja družbena omrežja, ena četrtina jih brska po spletnih straneh in prebira ter odgovarja na e-sporočila. 54 odstotkov vseh vprašanih potrjuje, da se jim je že zgodilo, da so zaradi spodbude s televizije v istem trenutku uporabili mobilni telefon, da bi poiskali dodatne informacije. V generaciji Z je takih celo 70 odstotkov.

Podjetji iPROM in Valicon sta rezultate raziskav primerjali tudi po različnih generacijah (generacije baby boom, X, Y in Z). Ob gledanju televizije je med mladimi daleč najbolj priljubljena dejavnost uporaba družbenih omrežij – to velja za dve tretjini uporabnikov znotraj generacije Z; v generaciji Y pa je takih več kot polovica. Tudi v generaciji X so družbena omrežja na prvem mestu, a je takih uporabnikov le še tretjina.

Matjaž Robinšak, partner v podjetju Valicon, je rezultate raziskav komentiral: »Digitalni kanali danes močno vplivajo na način oziroma navade medijske potrošnje. Poleg tega je internet postal razdrobljen medij, zato lahko o njem govorimo kot o platformi, na kateri uporabljamo različne storitve, kot so družbena omrežja, spletne strani, YouTube in novičarski portali. Četudi so med seboj z značilnostmi uporabe prepleteni, je prav vsak izmed njih samostojen medijski kanal. Rezultat tega je, da smo uporabniki »priklopljeni« skozi ves dan.«


Do interneta se pretežno dostopa prek pametnih telefonov

Tri četrtine vseh anketiranih do interneta dostopajo prek pametnih telefonov, 43 odstotkov pa prek tabličnih računalnikov. Tu obstaja očitna razlika med generacijami: pametne telefone uporablja 93 odstotkov generacije Z in 85 odstotkov generacije Y; v generaciji X je takih 77 odstotkov, v generaciji baby boom pa 57 odstotkov. Tablične računalnike v generaciji X uporablja skoraj polovica uporabnikov, več kot 10 odstotnih točk manj pa jih je v generacijah Y in Z.

Pri dosegu vodijo spletne strani; pri času, ki ga uporabniki namenjajo medijem, pa radio

Glede na doseg posameznega medija so med slovenskimi uporabniki interneta na prvem mestu spletne strani (87-odstotni doseg); sledijo radio (72-odstotni), novičarski portali (71-odstotni), televizija (70-odstotni), družbena omrežja (68-odstotni) in zabavne video vsebine (66-odstotni).

Glede na povprečen čas, ki ga uporabniki interneta namenijo posameznemu mediju v enem dnevu, prednjači poslušanje radia s skoraj dvema urama na dan, spletne strani z uro in tri četrt ter gledanje televizije z uro in pol. Visoko je tudi uporaba družbenih omrežij z uro in 15 minutami.

Mladi več časa namenijo družbenim omrežjem; starejši pa radiu in televiziji

Glede časa, ki ga različne generacije v povprečju na dan namenjajo posameznemu mediju, se pri generacijah Z, Y in X najvišje uvršča brskanje po spletnih straneh, razlike pa se v večji meri pojavijo pri drugih aktivnostih.

Časovni zamik se v prvi vrsti uporablja zato, da si uporabniki oddaje ogledajo, kadar sami želijo

Skoraj polovica vseh anketirancev ob gledanju televizije uporablja tudi funkcijo časovnega zamika, pri čemer med posameznimi generacijami ni pomembnejših razlik. Kar 70 odstotkov uporabnikov kot glavna razloga za uporabo funkcije navaja, da si lahko oddaje ogledajo tedaj, kadar sami želijo, in ker jih ne morejo gledati v rednem programu.

Kot kaže, je dobrodošla funkcija, ki se jo poslužuje 45 odstotkov uporabnikov s časovnim zamikom, tudi preskakovanje oglasov. 13 odstotkov vseh vprašanih, ki imajo časovni zamik, pa to funkcijo uporablja izključno za to, da se oglasom izognejo.

Simon Cetin, partner v podjetju iPROM, je rezultate raziskav pospremil: »Predvsem bi izpostavil trend hkratne uporabe interneta in televizije. Ker je nakupna pot danes linearna, uporabniki pa informirani in zahtevni, internet s svojo živostjo prevzema funkcijo tistega medija, na katerega se obrnejo, ko želijo katerokoli informacijo iz okolja (torej tudi tisto, ki jo sprejmejo preko televizije), raziskati še v istem trenutku. Na internetu pozornost uporabnikov zato dobimo tedaj, ko jim dostavimo zanje uporabno informacijo v trenutku, ko jo iščejo. Dostaviti pravo sporočilo ob pravem času na pravo napravo zato postaja naša nova paradigma.«


Prijavi napako v članku

Povezave

Članek je pripravljen v sodelovanju s partnerjem iPROM d.o.o.
Za več informacij so vam na voljo pri iPROM d.o.o.
Ob kontaktu povejte, da ste objavo zasledili v Računalniških novicah.

iprom logotip

Želite biti obveščeni o novostih, ki jih pripravljamo s partnerjem iPROM d.o.o.? Vpišite svoj e-mail in se prijavite na BREZPLAČNE e-novice, od katerih se lahko kadarkoli odjavite.




Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Diamantni partner

ZAVOD DIGITALNO INOVACIJSKO STIČIŠČE (DIH SLOVENIJE)

Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Tel: 040 606 710
DIH Slovenije omogoča digitalno transformacijo po principu vse-na-enem-mestu, v Sloveniji in širše. Osvešča in zagotavlja storitve za rast digitalnih kompetenc, izmenjavo digitalnih ... Več

SICIRUS d.o.o.

Ulica 15. maja 10b, 6000 Koper/capodistria, Tel: 041 694 668
Vsako podjetje, vsak ustvarjalec in tudi novodobni družbeni »influencer« se zaveda, da sta trženje in oglaševanje ključnega pomena za uspeh in rast. Kje in kako začeti? Področje ... Več

CARPEDIEM d.o.o.

Soška cesta 17, 5250 Solkan, Tel: 05 330 00 50
Če ni na spletu, ne obstaja. To je vodilo potrošnikov, ko iščejo in se odločajo za nakup določenega izdelka ali storitev. Identiteta podjetja je neposredno povezana s spletno ... Več
Zlati partner

Računalniški muzej

Celovška cesta 111, 1000 Ljubljana,
Že od leta 2004 si jemljemo za svoje osnovno poslanstvo opominjanje na informacijsko dediščino. Kot kulturna ustanova s sedežem v Ljubljani, se posvečamo zbiranju, ohranjanju ... Več