10 preprostih pravil za najboljše fotografije (1. del)

Slaba kompozicija fotografije lahko še tako izjemno sceno naredi povsem povprečno, medtem ko lahko le nekaj preprostih trikov spremeni povsem običajno situacijo v čudovito fotografijo. S tovrstnim mišljenjem smo izbrali 10 pravil kompozicije fotografije, ki nam lahko na vsakdanji ravni pomagajo pri spreminjanju običajnih fotografij v prave “profesionalne” izdelke.

Seveda ne želimo trditi, da si moramo zapomniti vsa ta pravila in trike, temveč je za osvojitev potrebne le nekaj vaje in brez da bi se sploh zavedali jih bomo uporabljali pri fotografiranju v vseh situacijah. Kaj kmalu bomo sami opazili situacije, kjer bomo lahko uporabljali posamezne efekte.

Kompozicija ni nujno zakomplicirana

Ko fotografiramo in razmišljamo o kompoziciji nikoli ne smemo preveč komplicirati, kajti potem fotografije izgubijo naravnost in tisti “x faktor”, ki nas po navadi najbolj pritegne. Obstajajo različna splošno znana pravila kot je “pravilo tretjin” in podobne, vendar kot smo že omenili, ne želimo, da se povsem striktno držite formul in šablon.

V resničnem svetu se soočamo z različnimi subjekti in scenografijami, ki vsaka po svoje zahteva specifičen pristop. To, kar morda paše k eni fotografiji, niti slučajno ne paše pri drugi. Potrebno je odpreti glavo, razširiti obzorje in pustiti domišljiji prosto pot.

Ključno je, da si zapomnimo, da vsaka odločitev, ki jo sprejmemo glede kompozicije fotografije, vpliva na to, kako fotografija izgleda in kakšen efekt naredi na ljudi. Vse od pozicije subjekta, kota fotografiranja, do izbire ozadja, vse vpliva na “končni izdelek”.

Tehnično znanje pri fotografiji je pomembno, vendar pa je za odlične fotografije pomembno tudi vizualno znanje. Torej, tukaj je 10 ključnih pravil, ki nam pomagajo do najboljših fotografij …

1. Scena naj bo karseda enostavna

Ko s prostim očesom pogledamo določeno sceno, naši možgani hitro določijo glavni subjekt zanimanja. Fotoapart oz. kamera tega ne počne, ne diskriminira in preprosto zajame vse kar vidi. To lahko pomeni fotografijo brez glavnega subjekta, brez fokusne točke. Ko bomo fotografijo pogledali s prostim očesom, se to ne bo nikjer ustavilo.

Zelo pomembno je, da izberemo naš subjekt, potem izberemo še goriščno razdaljo oz. zorni kot kamere, ki določi center zanimanja v okvirju. Na tak način gledalcu oz. “bralcu fotografije” sporočamo, kaj je tisto, kar je pomembno na fotografiji. Ostale objekte vedno lahko pustimo izven fotografije in jih postavimo v ozadje.

2. Pomembno je, da zapolnimo okvir

Ko fotografiramo veliko površino scene, težko vemo, kako velik bi naj bil subjekt v okvirju in kako zelo moramo zumirati. V bistvu je ena največjih kompozicijskih napak, ki jih lahko naredimo ta, da pustimo preveč praznega prostora. Subjekt se takoj navidezno zmanjša, vsi tisti, ki pa fotografijo prvič opazujejo, ne vedo, kaj točno morajo iskati.

Da se izognemo tem problemom, moramo zumirati do točke, da zapolnimo okvir, ali pa se približamo subjektu, ki ga želimo izpostaviti. Prvi pristop olajša nadzor nad tem, kaj pokažemo v ozadju, fizično približevanje subjektu pa nam omogoča več zanimivih posnetkov.

3. Razmerje fotografije

Najbolj enostavno je, da vse fotografije posnamemo v horizontalnem položaju kamere kajne? Poizkusite z vertikalnim položajem, prilagodite pozicijo ali zumirajte ter spremenite stil. Vedno je seveda možno izboljšati fotografijo – horizontalno ali vertikalno – z rezanjem.

Nikoli nam ne bo uspelo, da bi vsi naši “real-life” subjekti sovpadali v razmerja senzorjev naše kamere in zato je potrebno eskperimentirati z recimo razmerjem 16:9 za efekt širine, ali pa hvadratno razmerje, ki ga uporabljamo za kamere srednjega formata.

4. Izogibajte se sredini

Ko začenjamo s fotografijo, pogosto radi postavimo karkoli pač fotografiramo v samo središče okvirja. Ne glede na vse je dejstvo, da to proizvede rahlo statičen efekt, fotografije pa znajo izpasti dolgočasne. Eden od načinov, kako rešiti ta problem je, da uporabimo “pravilo tretjin”. Kot verjetno veste pri tem pravilu razdelimo fotografijo na tretjine tako vertikalno kot horizontalno. Če je le možno postavimo naš subjekt na eno od presečišč teh namišljenih linij. Kljub temu, da to pravilo mnogi redno uporabljajo, je kot tako morda malce precenjeno.

Namesto uporabe “pravila tretjin” lahko izbrani subjekt preprosto premaknemo iz sredine in po občutku uravnotežimo kompozicijo z ostalim delom scene. Tukaj seveda ne pozabimo na vse dele, kjer so prisotne kontrastne barve ali svetloba. Na žalost ne obstajajo neka trdna in strogo določena pravila o tem, kako dosežemo takšno vizualno ravnotežje, vendar pa se bomo zelo hitro znali zanesti na naše čute – verjemite, da boste hitro ugotovili, kdaj določena stvar ne izgleda tako kot bi morala.

5. Linije vodijo oko po fotografiji

Fotografija brez izdelane kompozicije bo gledalca pustila v zmedi, kajti ta ne bo vedel kam gledati in to lahko pomeni, da fotografija v celoti izgubi želeni efekt. Kljub temu pa lahko uporabimo linije, ki nam pomagajo pri nazdoru potovanja oči gledalca po fotografiji.

Linije, ki se stekajo ena v drugo, dajo fotografiji močan učinek tridimenzionalnega prostora z globino. Ukrivljene linije pa nas recimo vodijo na popotovanje po okvirju vse do glavnega subjekta.

Zavedati se moramo, da linije obstajajo povsod, v obliki zidov, ograj, cest, železnice, zgradb in celo telefonskih kablov. Tudi, če recimo ni nekih fizičnih linij na fotografiji, lahko subjekt s smerjo pogleda nakaže linije, v smeri katerih poteka tok fotografije.