Kako je biti ženska v IT-ju? (del 2)

Na vaši mladi karieri se nizajo že številni uspehi. Kateri so najpomembnejši za vas in kaj je vaše vodilo skozi življenje?

Zanimajo me postopki odkrivanja vzorcev v velikih količinah heterogenih podatkov. Na številnih področjih, ki segajo od profiliranja uporabnikov v spletnih trgovinah, odkrivanja vzorcev širjenja informacij v socialnih omrežjih do analize bioloških procesov, ki razlikujejo zdrava tkiva od rakavega, je z razvojem sodobnih tehnologij na voljo ogromno podatkov. Na teh področjih vse pogosteje prav analiza podatkov predstavlja ozko grlo raziskav. Vselej me vodita radovednost in želja po boljšem razumevanju sveta okoli nas. V svojem delu si zastavljam izzive, za katere lahko razvijem učinkovite tehnike strojnega učenja za zlivanje podatkov, ki jih nato uporabim za razne napovedi nad biološkimi podatki. Tako smo s sodelavci iz Laboratorija za bioinformatiko na FRI predlagali nekaj genov, ki bi lahko sodelovali v bioloških poteh bakterijske rezistence. Bila sem navdušena, ko so biologi z eksperimenti v laboratoriju potrdili prav vse naše napovedi! Tovrstne analize lahko bistveno pocenijo raziskave in skrajšajo čas potreben za eksperimente. Seveda je to le en primer, a kaže na obetavnost analize podatkov na področjih, ki jih pred kratkim še nismo povezovali z računalništvom.

Kakšno je stanje tehnologije v izobraževanju? Se v Sloveniji bližamo digitalni prihodnosti učenja?

Veliko se dogaja. V zadnjem obdobju tehnologije, kot so MOOCi (Massive Open Online Courses), ki jih ponujajo Coursera (https://www.coursera.org), edX (https://www.edx.org), Udacity (https://www.udacity.com) in drugi, spreminjajo podobo izobraževanja. Tega sem zelo vesela predvsem iz dveh razlogov. Znanje postaja dostopno prav vsakomur z dostopom do spleta. Poleg tega so spletni tečaji na omenjenih portalih raznovrstni, vsakdo lahko najde kaj zase, naj ga zanima magnetizem, zgodovina, filozofija ali pisanje kratkih zgodb. Tečaji so običajno zelo kakovostni, predavatelji odlični, vsebine aktualne. Na te pristope gledam kot dobro priložnost za vseživljensko učenje in pomoč pri preskoku na druge domene. Na primer, če se biolog želi poučiti o osnovah programiranja, lahko spremlja uvodni tečaj Python-a na edX. Mislim, da so ti tečaji izvrstno dopolnilo obstoječih pristopov k izobraževanju, a jih sodeč po analizah uspešnosti (vsaj v kratkem) ne bodo povsem nadomestili. Optimistična sem, da te novosti vplivajo tudi na prihodnost učenja v Sloveniji.

Na FRiju, kot v celotnem tehnološkem sektorju je še vedno relativno majhen delež žensk. Kako je biti ženska v ITju in ali to vpliva na vaše delo?

Vselej sem poskušala delovati na način, da to ni vplivalo na moje delo. V okolju, kjer delujem, se mi zdi, da zaradi tega nisem prikrajšana niti favorizirana, slednje se mi zdi zelo pomembno. Raziskave kažejo, da pogosto temu ni tako in da morajo dekleta v računalništvu ali znanosti včasih premostiti nekaj dodatnih ovir, da dosežejo enake uspehe kot njihovi moški kolegi. Sodelujem v Google-ovem odboru, ki med drugim želi pritegniti več žensk v računalništvo, znanost in tehnologijo. Tam sem včasih presenečena nad dogajanji v nekaterih delih sveta, ki ovirajo večjo vključitev deklet na t.i. STEM področja. V Sloveniji je veliko iniciativ, ki želijo privabiti več deklet v tehniko in naravoslovje, česar sem zelo vesela.

Pred dvema letoma ste nam že povedali, da je FRI igral veliko vlogo na vaši poklicni poti. Kakšna pa je bila vaša pot pred tem? Izvedeli smo, da ste bili med drugim tudi ena izmed najmlajših udeležencev poletne šole EdIT.

Poletne šole EdIT (takrat se je imenovala drugače) sem se udeležila že zgodaj, mislim, da po zaključku prvega letnika računalniške gimnazije na Vegovi. Bilo je super, zato sem se še nekaj poletij vračala v Comtrade. V tistem obdobju ni bilo veliko priložnosti za poletne šole računalništva v Sloveniji, danes je ponudba precej bolj pestra. Poletne šole, kot je EdIT, so v mojem primeru veliko prispevale, da sem se odločila za študij računalništva in matematike. Vsekakor poletne šole priporočam vsem, ki želijo aktivno preživeti nekaj poletnih dni, se seznaniti z novimi tehnologijami in delati na zanimivem problemu.

Za svoj prihajajoči dokumentarec vas je pred kratkim posnel priznan režiser Michael Moore. O čem ste govorili in kako je bilo sodelovati z njim?

Govorili smo o razmerah v izobraževanju in načinu ter ceni študija v Sloveniji. Njegovo ekipo je predvsem zanimala dostopnost študija v Sloveniji glede na ceno, dostopnost in kvaliteto študija v ZDA. Lansko leto sem preživela na raziskovalnih obiskih na univerzah v ZDA, zato primerjava ni bila težka. Poleg tega je med obema sistemoma precej razlik.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

V prihodnjih mesecih nameravam zaključiti doktorski študij iz računalništva. Nato se najverjetneje odpravljam na podoktorsko raziskovanje v Kalifornijo.

Kakšen nasvet bi dali mladim dijakinjam in študentkam, ki jih zanima pot v ITju?

Vsekakor naj pogumno stopijo na pot tehnologije! Presenečene bodo nad bogatostjo priložnosti in pestrostjo izzivov!

Poletna šola EdIT ni šola, kjer bi se učili programiranja, temveč idealna priložnost, da preizkusite, kako znate svoje znanje uporabiti za reševanje problemov v skupini in s tem povečate svojo zaposljivost. Na letošnji poletni šoli EdIT, ki bo potekala od 13. do 24. julija, se lahko prijavite še do 17. junija na povezavi bit.ly/rn-edit-2015 (število mest je omejeno). Teme letošnjega EdITa so: Mobilnost kot storitev (Ljubljana), razvoj večnivojske rešitve z roboti Lego (Maribor), trajnostna mobilnost v Ljubljani (Ljubljana) ter poslovna analitika (Ljubljana).

Ne spreglejte še prvega dela znanih Slovenk v IT-ju, kjer smo intervjuvali Eriko Pogorelc.