Znanstveniki prvič v zgodovini uspešno zagnali kvantni računalnik v vesolju

Delovanje kvantnih računalnikov temelji na kubitih, ki so izjemno občutljivi na zunanje motnje. Ker zemeljska orbita ne ponuja nadzorovanih laboratorijskih pogojev, so morali strokovnjaki dunajske univerze napravo močno “utrditi”. Komponente so zaščitili s titanskimi ploščami, občutljiva optična vlakna pa so lepili z epoksidno smolo. Kljub obsežnemu preizkušanju pogojev pred vzletom so potovanje preživele le tri od šestih silicijevih lavinskih fotodiod, namenjenih zaznavanju fotonov.

V vesolju so se hitro pojavile nove težave. Močna sončna svetloba je ustvarjala preveč šuma, zato so meritve lahko izvajali le med 30-minutnimi prehodi satelita skozi Zemljino senco. Dodatno oviro je predstavljalo sevanje Van Allenovih pasov, saj en centimeter debelo aluminijasto ohišje sicer je zadržalo elektrone, ne pa tudi protonov, ki so poškodovali detektorje. Poleg tega je lepilo za laserski sistem v vakuumu razpadlo ter onesnažilo optiko, kar je moč laserja zmanjšalo z 20 na le 4 milivate.

Kljub številnim zapletom je ekipa dokazala, da so fotoni v vezju nerazpoznavni. To so potrdili pri temperaturi kristalov 32,5 °C, kar se povsem ujema s preizkusi na Zemlji. Čeprav sistem še ne more samostojno obdelovati satelitskih podatkov, gre za pomemben eksperimentalni korak. Raziskava, objavljena na platformi arXiv, dokazuje, da je kvantne procesorje mogoče pomanjšati in uporabiti za bodoče kvantne povezave med sateliti ter Zemljo.