Zasvojenost z ekrani, ali kako odmerjati uporabo pametnih naprav pri otrocih

Vsi se soočamo z vprašanjem, kako nadzorovati čas, ki ga posvetimo novim tehnologijam, saj se zavedamo, da jim ne moremo ubežati. Starši so ob tem izpostavljene še dodatnim dilemam, in sicer, kako sprejemati prave odločitve, ko gre za uporabo zaslonov pri otrocih?

Vse te privlačne nove tehnologije nam na eni strani obljubljajo udobje in povezanost, na drugi strani pa nas postavljajo pred izzive, ki lahko sežejo globoko v naše družinske odnose. Zato je resnično pomembno, da vzgajamo svoje otroke za odgovorno uporabo tehnologije. »Nič ni narobe s tem, da se igrajo s pametnimi napravami ali občasno preživijo čas na družbenih omrežjih, vendar moramo skupaj z njimi postaviti meje in jim pomagati razumeti tveganja,« meni aktivna akterka v politiki in poznavalka evropskega političnega prostora Mojca Erjavec, ki sicer zagovarja praktičnost novih tehnologij in digitalizacijo, a se kot mama zaveda tudi, da napredne tehnologije močno posegajo v življenje najmlajših.

»Doma skušamo čas pred ekrani omejiti in postaviti v kontekst izobraževanja in učenja ali denimo glasbe in gibanja. Držimo se priporočil strokovnjakov glede maksimalne dolžine izpostavljenosti na dan. Pri mizi ni telefonov, prav tako so pri vseh družinskih članih omejeni, zlasti kadar se igramo ali ustvarjamo. Otrok ni nikoli sam z elektronskimi napravami in s partnerjem mu njihovo uporabo predstavljava kot nekaj, kar je treba nadzorovati in zgolj dopolnjuje, ne pa nadomešča drugih socialnih, gibalnih in ustvarjalnih dejavnosti,« razloži Erjavčeva.

Zasvojenost z zasloni ali skrivnost ohranjanja uravnoteženega družinskega življenja

Dejstvo je, da zasvojenost z digitalnimi napravami ni težava le za najstnike, ampak tudi nas – odrasle. Hitro preverjanje e-pošte, preživljanje dolgih ur na družbenih omrežjih ali igranje videoiger lahko negativno vpliva na naše odnose. »Vsak zaposlen starš ve, da so zahteve pestrega delovnega ritma včasih pač povezane z dosegljivostjo in odzivnostjo. S partnerjem se trudiva, da sva ob sinu čim bolj prisotna in ob njem telefon uporabljava le za nujne naloge. In čeprav smo starši tisti, ki lahko največ naredimo pri postavljanju zdravih mej , ko gre za čas, ki ga otrok lahko preživi pred različnimi zasloni, mislim, da moramo tudi kot družba več vlagati v vsebine programov, ki nam pomagajo to zasvojenost obvladovati,« je prepričana Mojca, ki je več kot 15 let delala v Bruslju, med drugim je podpirala vodjo kabineta predsednika Evropske komisije, med letoma 2020 in 2022 pa je bila vodja kabineta takrat aktualnega slovenskega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Pasti in nevarnosti na spletu

Če lahko dokaj uspešno nadzorujemo izpostavljenost ekranom pri malčkih, pa je slednje precej večji izziv, pri najstnikih. »Spletno nadlegovanje ali cyberbullying je nekaj, kar nas lahko upravičeno skrbi, ko gre za naše otroke. Družbena omrežja, kjer so zlasti najstniki zelo aktivni, lahko postanejo prizorišče za zbadanja, nesramne ali celo besedno nasilne komentarje in druga ravnanja. To lahko vodi v duševne stiske in zelo resne zdravstvene težave celih generacij. V družinah lahko poskusimo otrokom približati, kako se izogniti spletnemu nasilju, vsekakor pa bi se morali vsi zavzeti tudi za sprejetje strožje zakonodaje, ki ščiti otroke in mladostnike na spletu,« pravi Mojca Erjavec.

Družina v digitalni dobi: izzivi in priložnosti

A vse ni tako črno – družbena omrežja  imajo namreč lahko tudi pozitiven vpliv na medgeneracijske odnose. »Tudi jaz komuniciram s sorodniki prek teh platform. Vendar moramo hkrati ohraniti pristne

medosebne odnose in se truditi za kakovostno komunikacijo, ki presega virtualni svet. Zato tudi mi kot družina poizkušamo najti ravnotežje med časom, ki ga preživimo pred zasloni, in časom, ki ga preživimo brez tehnologije« še dodaja Mojca.

Več informacij o smotrni uporabi digitalne tehnologije lahko preberete tukaj.