Zaključek projekta, a nadaljevanje pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami

V sklopu projekta so skupaj z deležniki (izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki, trgovci e-opreme, proizvajalci e-opreme, občine, ambasadorji – znane osebnosti, nevladne organizacije, sheme ravnanja z odpadki, Life in drugi projekti ter zakonodajalec) vzpostavili potrošniku prijazno mrežo zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij. Na izbrane ekološke otoke in druge lokacije širom Slovenije so umestili 730 uličnih zbiralnikov, v večje tehnične trgovine 71 zelene kotov, na podeželju pa so izvajali mobilna zbiranja. Z različnimi dogodki in kampanjami so prebivalcem Slovenije (gospodinjstva, potrošniki in uporabniki e-opreme, izobraževalne ustanove in splošna ter mednarodna javnost) približali nove možnosti za oddajanje tovrstnih odpadkov, s širjenjem mreže pa bodo nadaljevali tudi po zaključku projekta. Na spletni strani stariaparati.si lahko vsak najde sebi najbližjo lokacijo za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij in se tako priključi njihovi uspešni zgodbi ter s tem naredi nekaj za okolje.

»Za učinkovitost procesov ravnanja z odpadki je konstantno informiranje in ozaveščanje splošne javnosti in gospodinjstev o pravilnem ravnanju z e-odpadki vsaj tako pomembno kot infrastruktura ločenega zbiranja odpadkov. Ustvarjanje in ohranjanje dialoga ter stalno sporočanje prednosti, ki jih prinaša ustrezno ravnanje z e-odpadki tako za družbo kot celoto kot tudi za vsakega njenega posameznika, podajanje tehtnih in jasnih sporočil, ki imajo potencial, da spremenijo navade in vedenje posameznikov pri ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, so bili ključni za uspeh projektnih operacij.« je ob zaključku projekta poudaril direktor družbe ZEOS, d.o.o., Emil Šehić.

Organizatorji projekta so v Sloveniji v primerjavi z izhodiščnim letom 2015 zabeležili v letu 2019 kar 36,9 odstotno rast količin zbranih e-odpadkov, medtem ko je bila glede na strukturo zbranih e-odpadkov zabeležena najintenzivnejša rast pri odpadnih malih aparatih, in sicer kar 48,8 odstotkov. Na dosežene rezultate so lahko upravičeno ponosni, saj jih uvrščajo nad evropsko povprečje.

Več: Zaključno poročilo projekta in Poročilo o odzivu deležnikov