V digitalizacijo s pomočjo javnih razpisov

Namen razpisa je z dodeljevanjem spodbud gospodarstvu spodbujati k celoviti digitalni preobrazbi podjetij, s čimer se bo vplivalo na dvig in rast produktivnosti, optimizacijo in znižanje proizvodnih stroškov in stroškov izvajanja storitev ter poslovanja. Hkrati to vpliva na večjo konkurenčnost in bolj odprt trg ter za konzorcijske partnerje odpira večje možnosti komercializacije inovativnih rešitev. Cilj javnega razpisa je bilo spodbuditi vsaj 20 konzorcijev k izvedbi celovite digitalne preobrazbe podjetij ali digitalne preobrazbe njihovih posameznih poslovnih funkcij, s čimer bo dosežena večja odpornost podjetij in zmanjševanje negativnih učinkov krize, povečevanje ekonomske učinkovitosti ter krepitev socialne in teritorialne kohezije. Pomemben kriterij pri izboru je bil tudi vpliv projektov na trajnostni razvoj.

Na razpisu, s katerim je na voljo 44 milijonov evrov sredstev, je bilo uspešnih 23 konzorcijev. Eden izmed njih, ki ga v nadaljevanju podrobneje opisujemo, je konzorcij Big Banga in partnerskih podjetij Solviks, RCL Int, Telprom, Optiweb, Result in Avtera. Za projekt BIGBANG = Orchestrate.Digitalize.Transform je konzorcij pridobil 1,9 milijona evrov evropskih sredstev v okviru slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira Mehanizem za okrevanje in odpornost. Skupna vrednost projekta znaša 3,9 milijona evrov. Zaradi zapletenega postopka prijave in kompleksnosti poročanja stroškov konzorcija se je Big Bang povezal z družbo Eudace d.o.o., ki bo v vseh korakih izvedbe poskrbela za poročanje in terminsko ter finančno ustreznost prijavljenega projekta.

S projektom v Big Bangu in konzorcijskih partnerjih sledijo pomembnejšim trendom digitalne družbe in ekonomije, predvsem pa stopajo na naslednjo stopnjo zagotavljanja vrhunske izkušnje kupca, ki bo s pomočjo konvergence digitalnih tehnologij povsem personalizirana in enotna ne glede na to, ali bo kupec na svoji nakupni poti menjal virtualne in fizične kanale.

Digitalne iniciative Big Banga

S projektom v Big Bangu s konzorcijskimi partnerji začenjajo drugo fazo digitalizacije podjetja, ki so jo začeli v letu 2019. Ta faza pomeni pravo digitalno transformacijo v smislu uvajanja novih poslovnih modelov, novih storitev in bistveno izboljšane uporabniške izkušnje na temelju naprednih digitalnih tehnologij in njihove konvergenčne uporabe. Digitalna preobrazba bo izvedena preko več digitalnih iniciativ oziroma rešitev, razdeljenih v tri vsebinske sklope, ki sledijo nakupnemu ciklu kupcev: izbiri izdelkov in storitev, nakupu ter izvedbi in poprodajnim storitvam. Ta je del poslovne strategije Big Banga, ki postavlja kupca v središče.

Skupno bo konzorcij izdelal devet digitalnih iniciativ oziroma rešitev, pri čemer so najpomembnejše in najzahtevnejše iniciative tri, in sicer spletna tržnica, prodajni asistent in optimizirana logistika. Vse iniciative temeljijo še na infrastrukturnem projektu zagotavljanja kibernetske varnosti in zanesljivosti izvajanja storitev.

Spletna tržnica za nakupe prihodnosti

Spletna tržnica je razširitev spletne trgovine na način, da lahko na spletni trgovini prodajajo tudi drugi prodajalci. S tem je spletna tržnica platforma za bistveno večji obseg poslovanja, pri čemer uvaja tudi nov poslovni model, saj drugi prodajalci na tržnici operaterju tržnice plačujejo provizijo od lastnega prometa. Spletne tržnice so trend v digitalno najbolj razvitih državah, rast prodaje na spletnih tržnicah pa že več let bistveno presega rast prodaje na »običajnih« spletnih trgovinah. Spletna tržnica je v Big Bangovi spletni prodajalni že zaživela. Poleg domačih prodajalcev so sedaj v Big Bangu začeli v spletno tržnico dodajati tudi tuje prodajalce, s čimer se bo bistveno povečala izbira na Big Bangovi spletni strani.

Med digitalnim in fizičnim nakupom ne bo razlike

Če je spletna tržnica prodajni obraz Big Banga za kupce na spletu, je prodajni asistent obraz za prodajalce znotraj Big Banga. Tako spletna prodajalna kot prodajni asistent sta namreč dela enotne prodajne platforme, s katero želijo v Big Bangu odpraviti mejo med fizično in digitalno prodajo. Večina trgovin, ki ima poleg fizičnih prodajaln tudi spletno prodajalno, ima namreč ta dva prodajna kanala povsem ločena – tako organizacijsko kot informacijsko in procesno. V Big Bangu pa z digitalno transformacijo spreminjajo organizacijo in procese na način, da med nakupom v digitalnem ali v fizičnem svetu ne bo razlik. Ena od lastnosti enotne prodajne platforme je na primer enotna košarica, ki si jo lahko izmenjujeta kupec in prodajalec. Prodajalec lahko preko QR kode v prodajalni ali prek sms sporočila pošlje košarico, ki se kupcu odpre v spletni trgovini. Tudi če kupec zaključi nakup na spletni strani, se ohrani informacijo o tem, kdo je kupcu svetoval, da se ga lahko nagradi. Ali drug primer – če kupec kupi v trgovini izdelek, ki ga bo prejel pozneje z dostavo na dom, se mu na računu na blagajni izpiše QR koda za sledenje naročila – enako kot pri spletnih naročilih.

Optimizirana logistika za posel 21. stoletja

Zadnja od treh najpomembnejših digitalnih iniciativ konzorcija pa je optimizirana logistika. Odlična logistika je temelj dobre uporabniške izkušnje tako pri spletnih nakupih kot tudi pri nakupih v fizičnih poslovalnicah. Big Bang se je pri logistiki do sedaj naslanjal predvsem na obstoječe decentralizirane procese naročanja in oskrbe poslovalnic. Z digitalno preobrazbo želi to spremeniti. Digitalna rešitev vključuje skupek modulov in sklopov aktivnosti, med drugim optimizacijo procesa nabave, centralizacijo dopolnjevanja zalog, optimizacijo in avtomatizacijo naročanja ter uvedbo novega sistema za skladiščno poslovanje.

Kako v digitalizacijo

Večja podjetja imajo informacijske sisteme, ki so se lahko razvijali več desetletij. Zaradi njihove velikosti in pogosto tudi tehnološke starosti je te sisteme težko nadgrajevati, razvoj je počasen, pogosto pa ga spremljajo težave ob uvajanju sprememb. Pojavljajo se napake, ki jih prej ni bilo, vse skupaj pa veliko stane. Če se prepoznamo v tem, smo ujetnik podedovanega sistema.

V Big Bangu so v prvi fazi digitalne transformacije iz monolitne arhitekture prešli na mikrostoritveno arhitekturo, pri tem pa v kar največji meri upoštevali koncepte domensko vodenega načrtovanja. To pomeni, da arhitekturo sestavlja večje število modulov, pri čemer so moduli določeni tako, da vsak modul pokriva posamezno domeno in je praktično neodvisen od ostalih modulov. Vsak od teh modulov je tehnološko neodvisen: večinoma so implementirani kot skupek vsebnikov (kontejnerjev), ki imajo lastno zbirko podatkov in z drugimi moduli komunicirajo asinhrono. Nekateri moduli uporabljajo tudi vzorec CQRS (command Query responsibility segregation), kar pomeni, da uporabljajo različne načine za shranjevanje podatkov (npr. v relacijski bazi) kot za branje podatkov (npr. v elasticsearchu, ki je obratno indeksirana objektna baza).

Moduli praviloma med seboj komunicirajo asinhrono na način, da posamezen modul spremembe, ki so se zgodile v modulu, zapisuje kot serijo dogodkov, ki jih lahko drugi moduli poslušajo (vzorec event sourcing). Kot tehnologijo za »prenos« dogodkov v Big Bangu uporabljajo Kafko. Modul, ki je producent dogodkov, te zapisuje v Kafka topic, konzumenti pa so moduli, ki te podatke berejo iz Kafke. Ker so vsi dogodki zapisani v Kafki, to omogoča enostavno migracijo ali ponovno »predvajanje« dogodkov.

Za orkestracijo izvajanja procesov med moduli v Big Bangu uporabljajo orkestracijsko platformo Camunda. Vse soodvisnosti med servisi so rešene znotraj orkestracijske platforme, kar omogoča popoln nadzor nad procesi, hkrati pa so ti povsem transparentno dokumentirani in jih je zelo preprosto vzdrževati in spreminjati. Camunda podpira tudi verzioniranje procesov. Brez vpeljane orkestracijske platforme bi se morali moduli zavedati eden drugega. Če na primer en modul sinhrono kliče naslednjega, ta pa ni dosegljiv, mora prvi modul pri sebi implementirati ustrezno logiko – npr. zapisati zahtevo v bazo, poskusiti s ponovnim klicem čez nekaj časa, v primeru več zaporednih neuspešnih poskusov eskalirati dogodek. S tem pa bi se izgubile vse prednosti, ki jo prinašajo neodvisni samostojni moduli, saj bi zopet postali tesno sklopljeni.

Avtor: Robert Sraka