Umetna inteligenca v Veliki Britaniji že izbira ustrezne kandidate za delovna mesta

Umetna inteligenca (AI) in tehnologija prepoznavanja obraza je bila prvič uporabljena v praksi, in sicer na razgovorih za različna delovna mesta v Veliki Britaniji. Med prvimi uporabniki tovrstne tehnologije je korporacija Unilever, ki s pomočjo umetne inteligence analizira kandidatov jezik, ton glasu in obrazno mimiko. Torej kandidat odgovarja na vprašanja računalnika ali telefona (za vse kandidate so vprašanja enaka), tehnologija v ozadju pa z algoritmi ocenjujejo različne prednastavljene parametre.

Algoritmi izbirajo prave kandidate glede na videe že zaposlenih, ki so se pri svojem delu že izkazali. V analizo je vključenih preko 25.000 obraznih in jezikovnih informacij, ki odločajo o kvaliteti kandidata. Hirevue, ameriško podjetje, ki je razvilo tehnologijo za analizo intervjujev, trdi, da je ključna prednost njihove inovacije ta, da omogoča podjetjem analizo večih kandidatov v začetni fazi in ne zgolj zanašanje na CV-je. Gre torej za bolj objektiven in zanesljiv način izbire kandidatov, brez pristranskosti človeških akterjev.

Tehnologija je lahko tudi pristranska

Kljub temu akademiki in ostali strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko umetna inteligenca in tehnologija prepoznavanja obraza imeli vgrajene pristranskosti. V bazah podatkov bi lahko bile prisotne diskriminatorne oblike presojanja, kar bi pomenilo izločanje kandidatov, ki bi lahko bili ustrezni.

»Algoritmi bodo favorizirali tiste kandidate, ki bodo uspešni pri razgovorih na videu. Vsi podatki in baze podatkov bodo vsebovale določene pristranskosti, izločeni pa bodo tisti, ki bi morda dejansko bili pravi za določeno delovno mesto«, pravi Anna Cox, profesorica človeško-računalniške interakcije na UCL-u. Hirevue, ki je prejšnji mesec prejel zajetno finančno injekcijo, pravi, da je tehnologijo že uporabil pri več kot 100.000 intervjujih. Ta številka velja samo za Veliko Britanijo, medtem ko je Hirevue po celem svetu opravil že več kot milijon intervjujev. Številka bi naj v naslednjih nekaj mesecih precej narasla, kajti vse več podjetij se odloča za uporabo dotične tehnologije.

Loren Larsen, direktor tehnologije pri Hirevueju, je za portal Telegraph povedal, da je v njihovih razgovorih med 80 in 90% odločitve slonelo na izbiri algoritmov, torej analizi kandidatove uporabe jezika in verbalnih veščin. »Samo v jeziku obstaja približno 350 lastnosti, ki jih spremljamo v sklopu analize: ali kandidat uporablja pasivno obliko besed ali aktivno, ali govori v prvi osebi ednine, množine ali kakorkoli drugače. Kako dolge stavke uporablja in katere besede izbira itd. Za vsako posamezno delovno mesto obstajajo neke smernice, ki naj bi jih zaposleni izpolnjevali in zato je pomembno, da so algoritmi nastavljeni tako, da iščejo prave stvari«, je dodal.

»Naslednja stvar, ki jo opazujemo, je ton glasu. Če recimo nekdo govori počasi, verjetno ne bomo dolgo vztrajali, da bi pri tej osebi kupili nek izdelek prek telefona, kajne? Če nekdo govori izjemno hitro, ljudje ne bodo razumeli, kaj govori in bo prav tako povzročil zmedo pri ljudeh. Del tega je tudi empatija«.

Iz 15-minutnega videa kandidata dobijo 25.000 podatkovnih točk

Podjetje zagotavlja, da je tehnologija drugačna od tehnologije prepoznavanja obraza, saj analizira obrazne poteze. Medtem so del analize tudi gubanje čela, gibanje obrvi, širjenje zenic, odprtost oči, smeh itd. Seveda za vsa delovna mesta ni enako pomembno, da je zaposleni nasmejan, vendar pa obstaja velik nabor delovnih mest, kjer ravno obrazna mimika pride še kako do izraza. »Obrazne poteze izražajo določena čustva, obnašanje in osebnostne lastnosti«, pravi Nathan Mondragon, glavni psiholog pri podjetju Hirevue. »Iz 15-minutnega videa kandidata dobimo približno 25.000 podatkovnih točk. Tekst, avdio in video sestavljajo skupek podatkov, ki so za nas zelo pomembni pri oceni podatkov. Gre torej za način, na katerega ljudje reagirajo, njihova čustva in kognicijo«, je še dodal.

Kandidati dobijo oceno na lestvici od 0 do 100. Ta lestvica je oblikovana na podlagi podatkov »uspešno« zaposlenih kandidatov, ki so se že izkazali. Ravno zaradi umetne inteligence ta postopek poteka nekaj dni in ne tednov ali celo mesecev, kot je to v večjih podjetjih brez te tehnologije. »Osebno bi raje videl, da me na prvem razgovoru »obdela« algoritem, ki me objektivno in pošteno obravnava in ne nek utrujen rekruter, ki ima pač slab dan«, je povedal Larsen.

Ponavadi je razgovor za novo zaposlitev zelo stresna izkušnja, še posebej za prve iskalce zaposlitve. Strokovnjaki so mnenja, da bi z inkorporacijo izpostavljenih tehnologij lahko raven tega stresa zmanjšali.