Umetna inteligenca spreminja trg dela: višje plače, nova znanja in večja negotovost

Analiza Mednarodnega denarnega sklada (IMF) kaže, da avtomatizacija ne prinaša zgolj izgube delovnih mest, temveč hkrati ustvarja nove vloge, nova opravila in povsem nove poklice. Ključno vprašanje pa ostaja, kdo bo od teh sprememb imel koristi in kdo bo ostal ob strani.

Povpraševanje po novih znanjih hitro raste

Po podatkih IMF ena od desetih spletnih objav za delovna mesta v razvitih gospodarstvih že zahteva vsaj eno novo spretnost. V gospodarstvih v razvoju je ta delež približno ena proti dvajset. Največje povpraševanje po novih znanjih je opazno pri strokovnih, tehničnih in vodstvenih vlogah, pri čemer informacijska tehnologija predstavlja več kot polovico celotnega povpraševanja.

Ob tem se krepijo tudi sektorsko specifične spretnosti. Zdravstvo beleži rast potreb po znanjih s področja teleoskrbe in digitalnega zdravja, medtem ko marketing vse bolj zahteva obvladovanje družbenih omrežij in digitalnih kanalov.

Višje plače, a ne za vse

IMF ugotavlja, da delodajalci za zaposlene z novimi znanji plačujejo več. V Združenem kraljestvu in ZDA so delovna mesta, ki vključujejo vsaj eno novo veščino, v povprečju plačana približno tri odstotke bolje. Pri delovnih mestih, ki zahtevajo štiri ali več novih znanj, se plačni pribitek poveča na do 15 odstotkov v Združenem kraljestvu in 8,5 odstotka v ZDA.

Ti višji prihodki imajo tudi širši gospodarski učinek. V regijah z večjo razširjenostjo novih znanj se je zaposlenost v zadnjem desetletju povečala za približno 1,3 odstotka ob vsakem odstotnem povečanju deleža delovnih mest, ki zahtevajo nova znanja.

Vendar koristi niso enakomerno porazdeljene. Največ pridobivajo visoko kvalificirani in nizko kvalificirani delavci, medtem ko so srednje kvalificirane vloge – zlasti rutinska pisarniška dela – pod vse večjim pritiskom.

Poseben primer: znanja s področja umetne inteligence

Slika postane še bolj zapletena pri znanjih, neposredno povezanih z umetno inteligenco. Čeprav ta znanja prinašajo plačne pribitke, doslej niso spodbudila rasti zaposlenosti. Nasprotno: v regijah z visokim povpraševanjem po UI znanjih je zaposlenost v poklicih, ki so najbolj izpostavljeni avtomatizaciji, po petih letih v povprečju za 3,6 odstotka nižja kot v regijah z nižjim povpraševanjem.

To posebej prizadene mlade na začetku kariere, saj so vstopna delovna mesta pogosto bolj dovzetna za avtomatizacijo. Ugotovitve se ujemajo z novejšimi raziskavami iz ZDA, ki kažejo, da generativna umetna inteligenca zmanjšuje zaposlovanje na začetnih pozicijah.

Pripravljenost držav se močno razlikuje

IMF poudarja, da ti trendi niso neizogibni. S pomočjo novega indeksa neskladja znanj analizira razmerje med prihodnjim povpraševanjem po znanjih in njihovo razpoložljivo ponudbo. Države, kot so Brazilija, Mehika in Švedska, imajo visoko povpraševanje po novih znanjih, a relativno omejeno ponudbo, zato bodo morale več vlagati v izobraževanje, usposabljanje in privabljanje tujih strokovnjakov.

Na drugi strani imajo Avstralija, Irska, Poljska in tudi recimo Slovenija razmeroma bogato bazo talentov, vendar šibkejše povpraševanje. Njihov izziv bo spodbujanje inovacij in ustvarjanje pogojev, v katerih bodo podjetja lahko izkoristila obstoječe znanje.

Izobraževanje in politike kot ključna vzvoda

IMF opozarja, da visoko povpraševanje po IT znanjih ne pomeni nujno sorazmerne rasti potrebe po IT in UI strokovnjakih, saj bodo številna tehnična opravila sčasoma avtomatizirana. Zato bodo delavci v prihodnosti potrebovali kombinacijo kognitivnih, ustvarjalnih in tehničnih znanj, ki umetno inteligenco dopolnjujejo, namesto da z njo tekmujejo.

Hkrati bodo morali delavci, ki so najbolj izpostavljeni spremembam, imeti dostop do prekvalifikacij in socialne zaščite, ki jim bo omogočila lažji prehod v nove vloge.

Pogled naprej

Po oceni IMF je skoraj 40 odstotkov delovnih mest po svetu izpostavljenih vplivom umetne inteligence. Ali bo ta preobrazba okrepila gospodarstva ali poglobila neenakosti, bo v veliki meri odvisno od današnjih odločitev. Vlaganje v znanja, prilagodljive politike trga dela in konkurenčna okolja bodo ključni dejavniki, ki bodo določili, ali bodo koristi umetne inteligence resnično razdeljene med vse. ali le med izbrane.