Umetna inteligenca prvič samostojno vodila celotno operacijo na možganih miši

Po besedah direktorja podjetja Gabriela Ocana-Santera sistemu nihče od prisotnih umetni inteligenci ni naročil, katero zdravilo naj uporabi ali kam natančno naj ga aplicira. Model Anthropic Sonnet je prejel le opis bolezenskega stanja epilepsije, seznam devetnajstih genskih vektorjev in tri strokovne raziskovalne dnevnike. Na podlagi teh podatkov je povsem samostojno izbral ustrezno terapijo in izračunal natančne koordinate v možganih. Kljub visoki stopnji avtonomije je celoten postopek neposredno nadzoroval licencirani veterinar, pri čemer je vsak nepopravljiv korak pred izvedbo zahteval ročno človeško potrditev. Ekipa je imela vseskozi na voljo tudi gumb za zasilno izključitev napajanja vseh motorjev.

Edini fizični poseg človeškega kirurga je bila začetna kraniotomija oziroma priprava odprtine v lobanji, saj umetna inteligenca tega dela iz varnostnih razlogov za zdaj še ne sme opravljati. Zanimivo je tudi, da sta zmogljivejša modela Opus 5.5 in starejši Opus 5 sodelovanje pri poskusu odklonila takoj, ko sta zaznala delo z živimi bitji ali biološke poskuse. Eden od njiju je pri tem izrecno opozoril na tveganje nenadne prekinitve delovanja med samim posegom, kar bi pomenilo nevarnost za žival.

Kljub navidezni uspešnosti operacije in hitremu okrevanju miši pa takšni poskusi zahtevajo precejšnjo mero zdravorazumske dvomljivosti. Uporaba modelov umetne inteligence pri kirurških posegih prinaša resna tveganja za napake, ob morebitnih zapletih pa ostaja povsem odprto vprašanje pravne in moralne odgovornosti.