Umetna inteligenca je tako požrešna, da tehnološki velikani gradijo lastne plinske elektrarne

Razvoj umetne inteligence postaja vse bolj odvisen od nečesa precej manj futurističnega, zemeljskega plina. Podjetji SpaceX in Anthropic iščeta načine, kako svojim podatkovnim centrom zagotoviti električno energijo, ne da bi morali več let čakati na priključitev na javno omrežje.

SpaceX je v Teksasu predlagal projekt plinske elektrarne in superračunalniškega centra v vrednosti približno 24 milijard dolarjev. Načrt še ni odobren, javna obravnava v Brownsvillu pa je predvidena za 9. december 2026. Podjetje za zdaj ni razkrilo zmogljivosti elektrarne oziroma računalniškega centra niti časovnice gradnje.

Še bolj neposredno se je energetskega problema lotil Anthropic, razvijalec klepetalnega robota Claude. Po poročanju časnika Financial Times je za približno 3,4 milijarde dolarjev prevzel naročila za Caterpillarjeve plinske generatorje s skupno močjo 1,7 gigavata. Posel mu omogoča dostop do proizvodne opreme, na katero bi sicer lahko čakal več let.

Razlog za takšne odločitve je preprost. Gradnja podatkovnih centrov napreduje hitreje kot širitev električnih omrežij. Podjetja zato iščejo lastne vire energije, s katerimi lahko zagotovijo delovanje računalniške infrastrukture.

Podobno razmišlja tudi OpenAI, ki zemeljski plin priznava kot možno kratkoročno rešitev za hitro zagotavljanje električne energije.

Pri tem nastaja zanimivo protislovje. Industrija, ki obljublja tehnološki napredek in vse učinkovitejše računalništvo, se pri zagotavljanju energije vse bolj naslanja na fosilna goriva. Vprašanje pa ostaja, kakšno okoljsko ceno bo imela ta rast.