Zakaj je trajnostna digitalizacija pomembna za našo prihodnost?

Trajnost je koncept, ki se ukvarja z izpolnjevanjem potreb sedanjosti brez ogrožanja virov prihodnjih generacij. S trajnostno digitalizacijo se podjetja in družbe digitalizirajo na način, ki varuje naravne vire, okolje in ljudi. Gre za preobrazbo organizacij, ljudi in družb, ki mora potekati tako, kot da podjetja še niso stopila na digitalno pot, torej od samega začetka.

Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenije) kot enotna nacionalna točka za podporo digitalizaciji sledi načelu digitalne preobrazbe pod okriljem trajnosti, z zagotavljanjem ravnovesja med povezljivostjo in večjo gospodarsko rastjo ter skrbjo za okolje in družbeno blaginjo, varovanjem naravnih virov za prihodnje generacije. Mag. Katja Mohar Bastar, direktorica DIH Slovenije, je prepričana, da le tako lahko govorimo o trajnostni digitalizaciji: »Sledimo načelom evropskega zelenega dogovora, dvojnemu prehodu digitalizacije in trajnosti, ki podjetjem in drugim organizacijam omogoča tisto, kar sliši na ime dvojni prehod.«

Ob tem Mohar Bastarjeva dodaja, da se podjetja na začetku poti digitalizacije znajdejo v neprijetnem položaju, ko se njenega pomena sicer zavedajo, predstavljajo si, kaj želijo doseči, ne vedo pa, kako se digitalizacije, ki upošteva tudi trajnostno naravnanost, lotiti. »Slovenska podjetja, ki želijo slediti trajnostni digitalizaciji, se lahko za pomoč obrnejo na DIH Slovenije, ki zadnja tri leta ozavešča in nudi podporo predvsem malim in srednje velikim podjetjem (MSP) pri digitalizaciji.« Presenetljivo so sprva naleteli na kar nekaj odpora podjetij, ki niso bila prepričana, da lahko na svoji razvojni točki sploh razmišljajo o digitalizaciji. Prav zato DIH Slovenije prestavlja različne (subvencionirane) storitve in državne projekte, ki podjetjem pomagajo pri začetkih trajnostnega digitalnega prehoda.

Digitalno in zeleno – kako pospešiti trajnostno digitalizacijo?

Večina sveta se je združila v misiji, kako zaustaviti globalno segrevanje. Evropa želi z Evropskim zelenim dogovorom in Pariškim sporazumom omejiti globalno segrevanje pod 2°C. Dolgoročni cilj sloni na uspehu trajnostne digitalizacije, ki lahko znatno zmanjša emisije CO₂ in drugih toplogrednih plinov.

Tako imenovana dvojna tranzicija – digitalni in zeleni prehod – lahko po podatkih nedavne študije potencialno zmanjša emisije CO₂ za 20 %. Hkrati pa podjetja, ki so se odločila za trajnostno digitalizacijo in dvojni prehod, beležijo hitrejše okrevanje po zadnji COVID-19 krizi.

DIH Slovenije se, upoštevajoč  smernice programa Digitalna Evropa, že leta trudi za pospešitev digitalne preobrazbe energetsko najbolj potratnih sektorjev: »Digitalna Evropa je v zadnji publikaciji »Digital Action = Climate Action« predlagala 8 ukrepov za pospešitev digitalne zelene tranzicije, na katerih temelji tudi naš pristop k digitalizaciji,« dodaja mag. Katja Mohar Bastar:

• Merjenje uspešnosti dvojnega prehoda s KPI-ji: EU bi morala postaviti konkretne cilje in izmeriti uspešnost uporabe digitalnih tehnologij za podporo podnebnim ciljem.
• Spodbujanje podatkovnega sodelovanja: Predlagani evropski podatkovni prostori so odlična priložnost za spodbujanje podatkovnega sodelovanja, kar bo spodbudilo uporabo umetne inteligence (AI) in interneta stvari (IoT), ki se pri uporabi zanašata na dostop do interoperabilnih podatkov.
• Povečanje povezljivosti: Strateške digitalne rešitve, kot sta AI in IoT, se zanašajo na visoko hitrost in zanesljivo povezljivost. EU bi morala spodbuditi razvoj kakovostne omrežne infrastrukture, ki bi temeljila na 5G omrežju in optičnih vlaknih.
• Razvoj standardov za merjenje digitalne zmogljivosti in ogljičnega odtisa: Razumevanje vpliva informacijsko-komunikacijsko tehnologije (IKT) na okolje je omejeno. Podjetja imajo dostop do metodologije za merjenje neposrednega vpliva IKT izdelkov in storitev na okolje, nimajo pa vpogleda, kako lahko IKT rešitve zmanjšajo emisije. Spodbujanje dvojne tranzicije bi bilo pospešeno z vzpostavljeno metodologijo, s katero bi podjetja lahko ocenila, kako IKT rešitve zmanjšajo emisije.   
• Večje financiranje za razvoj zelenih tehnologij: EU in nacionalni programi bi v prihodnje morali ponujati več sredstev za spodbujanje razvoja in uporabe čistih tehnologij, še posebej v primeru zagonskih, malih in srednje velikih podjetij (MSP). Enakega mnenja so v DIH Slovenije, ki sicer hvalijo poslovanje večjih podjetij v duhu trajnosti, obenem pa si želijo, da bi bilo več usmeritev in spodbud za mala in srednja podjetja, s katerimi bi jim dali vedeti, da trajnostna digitalizacija ni obveznost, ampak prednost.
• Spodbujanje zelenega znanja: Zeleno gospodarstvo potrebuje digitalni talent za drzne podnebne ukrepe. IKT veščine, kot so podatkovna in digitalna pismenost, računalniško in kritično razmišljanje, so v središču evropskega prizadevanja za izpolnitev podnebnih ciljev. EU in države članice morajo v prihodnje nadaljevati s politiko spodbujanja pridobivanja zelenih spretnosti. Za obstoječe kadre, pri katerih je vseživljenjsko učenje nova realnost, DIH Slovenije izpostavlja, da je treba poskrbeti, da imajo zaposleni možnost pridobiti nove kompetence. Ker je digitalnega kadra premalo, je to dobra praksa, da se obstoječi kader z neustreznimi znanji preobrazi v delovno silo prihodnosti.
• Krepitev povezave med digitalno in zeleno politiko: Digitalna preobrazba mora biti vključena v vse sektorske strategije, kot so Renovation Wave, Common Agricultural Policy in paket Fit for 55.
• Ustvarjanje sektorskih načrtov za lažjo uporabo digitalnih tehnologij: Vsaka večja industrija bi si morala prizadevati za vzpostavitev načrta, v katerem bi opredelila posebne cilje za digitalno uporabo.

Podjetje M Sora je dober primer trajnostne digitalizacije v Sloveniji

V DIH Slovenije ugotavljajo, da podjetja o procesu in želenih učinkih dvojnega prehoda najlažje razmišljajo ob primerih dobrih praks. Ena takšnih je slovensko podjetje M Sora, ki že od samega začetka sledi trajnostnim praksam, v zadnjih letih pa so jih združili še z digitalizacijo. Kako so se tega lotili in kaj svetujejo podjetjem, ki so šele na začetku svoje digitalne poti? , Barbara Šubic, direktorica M Sora Mizarstvo, in Aleš Ugovšek, strateški vodja, sta za DIH Slovenije nanizala nekaj korakov: »Trajnost je nekaj, kar je v M Sori prisotno skozi njeno celotno zgodovino. Izhajamo iz zadruge in trajnost razumemo v kontekstu okolijskih, družbenih in vodstvenih (ESG) standardov. Kljub temu doslej našega trajnostnega delovanja nismo celostno in sistematično spremljali. Podjetja naj se zadeve lotijo strateško, celostno in povezano. Začnejo naj začnejo pri osnovah – ljudeh in procesih. Naj si vzamejo čas za razmislek in razumevanje, kaj trajnost in digitalizacija sploh sta ter kaj lahko prineseta njihovemu podjetju. Naj začnejo z vizijo, kje bodo kot podjetje čez nekaj let, nato pa strategijo začnejo izvajati z majhnimi koraki.«

Strateški razmislek o viziji podjetja je začetni korak. Za nadaljnje razmišljanje in načrtovanje korakov digitalizacije je podjetjem na voljo podpora DIH Slovenije, ki si prizadeva, da se na pot trajnostne digitalizacije odpravi čim več slovenskih podjetnikov in podjetij. Če potrebujete pomoč ali nasvet pri dvojnem prehodu, obiščite spletno stran www.dihslovenia.si. Poleg primerov dobrih praks in koristnih informacij vam spletišče omogoča navezovanje stika in dostop do brezplačnega svetovanja.