Test LC-M27QO – dober QD-OLED monitor za plitke žepe

QD-OLED monitor za okoli 450 € … Kje so rezali, iskali bližnjice? Nekaj mu mora manjkati, kajne? Ne more biti toliko cenejši od rivalov in vseeno biti dober. Ali pač?

LC-Power je relativni novinec na področju monitorjev, ampak v zadnjih 5-6 letih delovanja so že znali presenetiti, kot na primer z monitorjem M27UO, enega najcenejših 4K OLED monitorjev z 240-Hz osveževanjem. Ta kljub ceni ni imel očitnih kompromisov in upam, da enako velja tudi za LC-M27QO.

LC-M27QO cena in specifikacije

• LC-M27QO: okoli 400-450 €

Pri nas se ne prodaja, lahko pa ga dobite pri avstrijskih in nemških prodajalcih.

QD-OLED in 240 Hz, ampak pri 1440p namesto 4K

Srce monitorja je QD-OLED matrika, ki združuje najboljše iz dveh svetov. Neskončen kontrast organskih diod (kjer se piksli popolnoma ugasnejo za prikaz prave črne) in izjemno barvno briljanco tehnologije Quantum Dot. Barvna pokritost je spektakularna. Z 99-% pokritostjo kinematografskega prostora DCI-P3 in 98-% pokritostjo Adobe RGB monitor ne očara le igralcev, temveč ponuja resno osnovo za profesionalne ustvarjalce vsebin, fotografe in video monterje. Tovarniška kalibracija je bila zame večinoma v redu, čeprav so barve bolj nagnjeni k hladnim odtenkom. Za delček vrednosti sem spremenil ostrino in gamma vrednosti (2.4 namesto 2.2), kar je sliko bolj približalo mojem okusu.

Kar mi je bilo takoj jasno, je, da svetilnost ni vrhunska (200 kandel). Pri HDR vsebinah je malenkost bolje, ampak to je prvo področje, kjer se pozna nižja cena. V privzetem načinu (svetilnost 90 %) je bilo igranje na začetku zelo mučno, ker sem vajen bolj svetlih zaslonov. Ko sem drsnik pomaknil čisto do konca, se je stanje izboljšalo, še vedno pa zgolj na raven zadostnega in ne vrhunskega. V nastavitvah monitorja, ki zgleda kot antikviteta, skriva kar nekaj funkcij, vključno s številnimi slikovnimi profili za hitro nastavitev barvnih in svetlobnih vrednosti.

Če bi izključno igral samo igre in monitor ne bi rabil še za delo, bi imel vklopljen način FPS ali RPG, vendar sta oba izven iger povzročitelja srbečih oči. Besedilo je v teh načinih praktično neberljivo. To je t. i. pojav text fringing. Že na začetku, ko sem delal nov projekt v Dockerju, sem opazil isti fenomen, tokrat v standardnem načinu, vendar zgolj ko sem v terminalu moral brati bele črke. To je pogosta težava QD-OLED monitorjev, ampak pri LC-M27QO je kar očitna.

Mogoče bi 4K ločljivost malenkost pomagala oblažiti ta pojav, vendar dvomim, da v celoti. Ločljivost 1440p se mi zdi čisto zadostna, še posebej za to ceno. 4K bi bila bonus, vendar bo več ljudi lahko izkoristilo 1440p kot 4K, kjer za večino iger rabiš kar spodoben računalnik.

Kako se LC-M27QO obnese skozi oči gamerja?

Ko govorimo o igranju iger, je LC-M27QO vrhunski. Kombinacija osveževanja 240 Hz in nemogoče nizkega odzivnega časa 0,03 ms GtG pomeni, da so premiki popolnoma gladki.

Najprej sem zagnal Apex Legends, da bi testiral odzivnost in visoko hitrost osveževanja. Za primerjavo sem imel 165-Hz IPS KTC H27P22S. Najprej barve. Tako kot vsakič sem impresioniran, kako velika je razlika med QD-OLED in čisto klasičnim LED. Dokler ju ne primerjaš enega ob drugem, boš čisto zadovoljen s svojim monitorjem in si mislil, da dražji monitorji vendarle ne morejo biti hudo boljši. Ampak so in to konkretno. Čeprav Apex Legends ni prava igra, da bi se razgovoril o barvah, je že tukaj takoj jasno, da gre za dva čisto druga razreda monitorjev.

Čas za akcijo. 240 Hz meni ne naredi bistveno drugačne izkušnje v primerjavi s 165 Hz. Mislim, da le peščica profesionalcev zmore prepoznati razliko. Borba v mapi Worlds Edge je bila brutalna … za druge, ne zame, ker pri nobenem premiku nisem zaznal zamegljenega gibanja ali pa sledi duhov (ghosting). Sicer tega niti ne opazim na mojem IPS monitorju, ampak tudi on ima svoje adute.

Nato sem presedlal na povsem drugačen tempo in zagnal najnovejšo pustolovščino Indiana Jones, pri kateri monitor pokaže svojo drugo močno orožje – kvantne pike. Ker zaslon pokriva kar 99 % barvnega prostora DCI-P3, so starodavne grobnice in prašni muzeji zaživele v božanskih odtenkih. Ko sem z baklo v roki raziskoval katakombe, je bil kontrast neverjeten. To so trenutki, ko si prepričan, da si se pravilno odločil z nakupom OLED monitorja.

Za test surovega kontrasta in temačnega vzdušja sem izbral Gothic 1 Remake. Stari rudnik in taborišča so znana po svoji surovi, mračni estetiki. Čeprav vizualno ni najbolj impresivna igra, je še vedno dobra za primerjavo kontrastov. Kljub agresivnemu mehanizmu zaščite plošče (ABL), ki občasno zniža svetilnost, so v tej mračni igri svetlobni učinki magije izstopali. Na navadnih zaslonih je ta igra pogosto videti sprana, črna barva pa bolj spominja na umazano sivo.

Za konec sem si pustil grafično poslastico – Death Stranding 2. Hideo Kojima slovi po svojih fotorealističnih pokrajinah in detajlih na obrazih likov. Na tem zaslonu je potovanje skozi opustošene, a čudovite pokrajine postalo čista poezija. Teksture kamenja, mahu, vode in napredne opreme, ki jo nosi Sam, so bile zaradi dobre gostote pik izjemno ostre. Kontrast med snežnimi nevihtami in črnimi, katranskimi anomalijami je ustvaril vizualni spektakel, ki me je popolnoma posrkal vase. Čeprav monitor podpira HDR10 in bi si v določenih trenutkih ob bleščečem soncu želel še kakšen nit svetilnosti več, je bila celotna vizualna izkušnja še vedno svetlobna leta pred katerim koli standardnim monitorjem.

Če vas skrbi vžgana slika (angl. burn-in), se lahko zanesete na vgrajen sistem za osveževanje slikovnih pik in zaščito matrike. LC-Power prav tako nudi kar 3-letno garancijo, ki vključuje tudi popravilo v primeru vžgane slike.

Drzen odmik v snežno belo eleganco

Namesto klasičnega, agresivnega igričarskega videza z ostrimi linijami in prevladujočo črno barvo, so se odločili za minimalistično eleganco. Ohišje je odeto v čisto snežno belo barvo, kar je med gaming monitorji še vedno bolj redka barva. Vsaj mene je takoj pritegnila, ampak bela barva na računalniških komponentah je moja ahilova tetiva.

Robovi okoli samega QD-OLED so debelejši od povprečja, vendar ni pretirano moteče. Samsungov G8 je iz tega vidika veliko bolj prestižen, vendar je tudi dvakrat dražji. Spodaj je debelejši rob, kjer se nežno bohoti logotip podjetja. Zadaj prav tako ni živ dolgčas. Čiste linije dopolnjuje mehak svetlobni obroč LED, ki poskrbi za prijetno ambientalno osvetlitev ozadja in ne deluje preveč vsiljivo. Ne moreš ga pa sinhronizirati z drugimi obstoječimi sistemi.

Čeprav je monitor cenovno umeščen bistveno nižje od neposredne konkurence, se to pri izbiri materialov ne pozna na negativen način. Plastika ohišja je čvrsta, kakovostna in nima neprijetnega cenenega otipa. Posebna pohvala gre premazu proti prstnim odtisom na beli površini, ki učinkovito preprečuje nabiranje umazanije in omogoča enostavno vzdrževanje.

Podstavek monitorja je izdelan iz kombinacije trdnih kovinskih zlitin v notranjosti in elegantne matirane prevleke na zunaj, kar monitorju zagotavlja izjemno stabilnost. Tudi med intenzivnejšim tipkanjem ali hitrimi premiki miške med igranjem se zaslon ne ziba. Monitorju lahko prilagodiš višino, nagib, zasuk levo desno in tudi popoln vertikalni zasuk, kar je priročno za programerje.

Povezljivost je zgledna, tako HDMI 2.1 kot DisplayPort 1.4 omogočata polno izkoriščanje ločljivosti QHD pri 240 Hz. Kar mogoče pogrešam, je USB-C, da bi bilo povezovanje s prenosniki nekoliko lažje. Tudi napajanje prek USB-C bi bilo dobrodošlo. Prav tako monitor ne premore vgrajenega stikala KVM, kar bi ob sicer podprtih funkcijah slika-v-sliki (PiP) in slika-ob-sliki (PbP) močno olajšalo preklapljanje periferije med dvema računalnikoma. Ampak to mu ne zamerim, ker KVM-ja pogosto ne zasledim niti pri občutno dražjih OLED monitorjih.

LC-M27QO je vreden svojega denarja

LC-Power LC-M27QO nudi izkušnjo, ki jo je težko opisati zgolj z besedami. Treba jo je občutiti na lastni koži. Jasno je, da bo najbolj blestel med igranjem iger, ampak ko sem ga uporabljal za delo, vključno z obdelavo v DaVinciju, je na meni prav tako pustil svoj pečat. Škoda, da je svetilnost nekoliko nizka, ker je to edini večji pomislek. Ni najboljši QD-OLED monitor na trgu, ampak če upoštevam njegovo ceno, to od njega niti ne pričakujem.