T-2 vrača udarec

Včerajšnje sporočilo za javnost podjetja Telekom Slovenije je dvignilo precej prahu. Prenapetostne zaščite so očitno vroča tema. Tokrat podajamo pogled podjetja T-2. Podjetje T-2 je namreč pri preklapljanju naročnikov na svoje VDSL omrežje v več primerih ugotovilo, da je hitrost prenosa podatkov po omrežju izredno majhna, čeprav je bila razdalja do kolokacijske točke majhna. Ob odstranitvi prenapetostne zaščite je hitrost dostopa v omrežje takoj postala primerna glede na dano razdaljo do kolokacijske točke in druge fizikalne parametre. Iz navedenega jasno sledi, da prenapetostna zaščita omejuje ali celo onemogoča prehod VDSL signala skozi bakreno parico. Zaradi te ugotovitve je podjetje T-2 tudi naslovilo pritožbo na APEK.

TS trid, da varuje bakrene parice izgrajene v nadzemni izvedbi. V VDSL omrežje podjetja T-2 se praviloma vključujejo naročniki v urbanih okoljih, kjer v SLO nikjer ni telefonskih kablov v nadzemni izvedbi.

V vzorčni ponudbi in prilogi k pogodbi je jasno navedeno, da Telekom Slovenije pri razvezanem dostopu omogoči uporabo celotnega spektra bakrene parice nad področjem, ki ga zasedata PSTN oz. ISDN. Praksa pri priključevanju naročnikov na VDSL omrežje pa jasno kaže, da velik del spektra ni na voljo za signal VDSL, ki je v primeru T-2 v popolnem skladu s standardi ITU in ETSI. Podjetje T-2 ve, da obstajajo tudi prenapetostne zaščite, ki dopuščajo prehod VDSL signala, vendar očitno Telekom Slovenije ne vgrajuje primernih prenapetostnih zaščit.

Pri polno razvezani lokalni zanki bo podjetje T-2 v izogib poškodovanja naprav pri uporabniku in naprav v telekomunikacijskih vozliščih zaradi prenapetostnih pojavov samo vgradilo ustrezno prenapetostno zaščito, ki bo varovala naprave pri uporabniku in so v lasti T-2, ki jih je tudi dolžan v primeru prenapetostnih uničenj na lastne stroške zamenjati.