Strokovnjaki v umetno inteligenco verjamejo, javnost pa ne

Podatki kažejo izrazit razkorak v pogledih na vpliv umetne inteligence. 84 % strokovnjakov meni, da bo UI pozitivno vplivala na zdravstvo, medtem ko se s tem strinja le 44 % javnosti, 73 % strokovnjakov vidi pozitiven vpliv na delo, proti le 23 % javnosti, 69 % strokovnjakov verjame v pozitiven vpliv na gospodarstvo, medtem ko enako meni le 21 % ljudi. Razlika ni majhna, v nekaterih primerih presega 40 odstotnih točk.

Strah pred izgubo delovnih mest

Ena največjih točk razhajanja je trg dela. Skoraj dve tretjini Američanov (64 %) meni, da bo UI zmanjšala število delovnih mest, medtem ko so strokovnjaki precej manj pesimistični. Ta razlika kaže, da javnost umetno inteligenco dojema predvsem kot grožnjo, medtem ko jo tehnološki sektor vidi kot priložnost.

Zakaj prihaja do razhajanja?

Eden ključnih razlogov je razlika v perspektivi. Strokovnjaki se osredotočajo na dolgoročni potencial tehnologije – vključno z razvojem naprednih sistemov, kot je splošna umetna inteligenca (AGI).

Javnost pa skrbijo bolj neposredne posledice:

• vpliv na plače,
• varnost zaposlitve,
• rast cen energije zaradi podatkovnih centrov.

Poročilo izpostavlja tudi nizko zaupanje v sposobnost držav, da ustrezno regulirajo dotično tehnologijo. ZDA imajo pri tem eno najnižjih stopenj zaupanja – le okoli 31 % ljudi verjame, da bo država umetno inteligenco ustrezno nadzorovala. Za primerjavo: v nekaterih državah, kot je Singapur, ta delež presega 80 %.

Globalno: več koristi, a tudi več nelagodja

Na globalni ravni se percepcija o UI rahlo izboljšuje – delež ljudi, ki menijo, da ima UI več koristi kot slabosti, se je povečal na 59 %. A hkrati narašča tudi nelagodje, namreč delež ljudi, ki jih UI dela nervozne, je narasel na 52 %. To pomeni, da optimizem in strah rasteta hkrati.

Kaj to pomeni za Evropo?

Če te ugotovitve povežemo z evropskimi raziskavami, se pokaže zanimiv kontrast. Evropejci so sicer bolj odprti do umetne inteligence kot Američani, a podobno kot javnost v ZDA ostajajo precej bolj previdni kot strokovnjaki. Ključna razlika ostaja: Evropa bolj zaupa regulaciji, medtem ko v ZDA prevladuje splošno nezaupanje – tako v tehnologijo kot v institucije.