Štirideset let interneta

Razvoj svetovnega spleta, brez katerega danes praktično ne gre več, se je pričel pred štiridesetimi leti, ko je raziskovalcem iz kalifornijske fakultete uspelo med dvema računalnikoma poslati nekaj podatkov. Kalifornijski univerzi so se nekoliko kasneje pridružili še raziskovalci iz inštituta Stanford Research Institute ter univerz UC Santa Barbara in University of Utah. S skupnimi močmi so postavili prvo povezavo v omrežje Arpanet in predhodnik sodobnega interneta je bil tu.

Prvi dve državi, ki sta se povezali v skupno omrežje pa sta bili Velika Britanija in Norveška. Prvo javno predstavitev in demonstracijo te čezatlantske podatkovne povezave je pripravila Velika Britanija novembra leta 1973. Prenos podatkov je potekal s hitrostjo 9,6 kilobajtov na sekundo.

Prva spletna stran je ugledala luč sveta šele 13. novembra 1990 na delovni postaji NeXT. Tik pred iztekom leta je Berners-Lee pripravil še programska orodja za postavitev spletnih strani (WorldWideWeb), prvi spletni brskalnik, ki je bil hkrati tudi urejevalnik spletnih strani ter spletni strežnik. Svetovni splet je nastal na temeljih hiperteksta, ki je bil razvit v okviru projektov Xanadu Teda Nelsona in oN-Line System (NLS) Douglasa Engelbarta.

Novo sredstvo za izmenjevanje informacij se je od takratnega hiperteksta razlikovalo v tem, da ni zahtevalo dvosmernih povezav, kar pomeni, da je lahko kdorkoli dodal povezavo na določeno stran. Svetovni splet se je “dokončno” izoblikoval 30. aprila 1993, ko je CERN objavil, da bo svetovni splet prost za vsakogar brez licenciranja.