Slovenija na lestvici digitalne konkurenčnosti še napredovala

Slovenija je na letošnji lestvici digitalne konkurenčnosti, s katero švicarski inštitut IMD meri sposobnost in pripravljenost držav na prevzemanje in uvajanje digitalnih tehnologij, med 63 državami zasedla 31. mesto, kar je eno mesto višje kot lani in ponovni napredek. Na vrhu lestvice so ZDA, ki jim sledijo Singapur, Danska, Švedska in Hongkong.

Kot so sporočili z Inštituta za ekonomska raziskovanja, so ZDA na prvem mestu tretje leto zapored. Med prvo deseterico so še štiri evropske države, in sicer Švica na šestem mestu, Nizozemska na sedmem, Norveška na devetem in Finska na desetem, na osmo mesto pa se je uvrstila Južna Koreja.

Za šest mest se je na lestvici povzpela Kitajska in se uvrstila na 16. mesto, medtem ko je Japonska na 27. mestu. Z vidika širših regij sta svojo digitalno konkurenčnost v zadnjem letu izboljšali le Vzhodna Azija in Južna Amerika, pri čemer je prva vodilna v svetu pred regijama Zahodna Evropa in Severna Amerika.

Slovenija je uvrstitev v primerjavi z lani izboljšala za eno mesto. Bolj uspešni od Slovenije sta med novimi državami članicami Estonija (21.) in Litva (29.), pri čemer je Estonija svojo uvrstitev glede na lansko leto izboljšala za osem mest. Poljska se je uvrstila tik za Slovenijo (32.) in Češka na 35. mesto. Sosednja Avstrija je na 16. mestu – tik pred Nemčijo (17.) – medtem ko je Italija na 42. mestu.

Končna uvrstitev države na lestvici digitalne konkurenčnosti je rezultat skupne ocene države na treh dejavnikih digitalne konkurenčnosti: znanje, tehnologija in pripravljenost na prihodnost. Slovenija se je najbolje – na 29. mesto oz. dve mesti nižje kot lani – uvrstila pri znanju. To, da je znanje v Sloveniji pomembna vrednota, je znano že dolgo časa in kot kaže to prepoznavajo tudi v svetovno priznanih institucijah. Slovenija se visoko uvršča po kazalnikih, kot so izobraževalni dosežki na področju matematike, število raziskovalcev, izdatki za raziskave in razvoj, usposabljanje zaposlenih v podjetjih, digitalne oz. tehnološke veščine, izdatki za izobraževanje ter prijave visoko tehnoloških patentov. Kljub uspešnosti države na področju digitalne konkurenčnosti, pa vedno obstaja nekaj prostora, kjer so določene rezerve. Prostor za izboljšanje je zlasti v večji razpoložljivosti tujih visoko usposobljenih kadrov in večjem obsegu mednarodnih izkušenj najvišjega menedžmenta.

Pri ostalih dveh dejavnikih digitalne konkurenčnosti – tehnologija in pripravljenost na prihodnost – se je Slovenija uvrstila na 35. mesto (enako kot lani) oz. 37. mesto (eno mesto nižje kot lani).