Prek spleta se v Sloveniji najpogosteje kupujejo oblačila in čevlji

Med osebami, starimi 16–74 let, je bilo v 1. četrtletju 2021 89 % takih, ki so redno uporabljale internet (v 2020: 87 %). Tri četrtine teh oseb so na internetu iskale informacije o izdelkih ali storitvah, 18 % pa jih je prodajalo izdelek ali nudilo storitev, npr. prek bolha.com, e-bay.com, Facebook Marketplace. Epidemija covida-19 je spletno nakupovanje pospešila. V času, ko so veljali omejevalni ukrepi, povezani z epidemijo, je za podjetja v določenih gospodarskih dejavnostih postala ključna spletna prodaja. V letu 2020 je bilo med podjetij z vsaj 10 zaposlenimi in samozaposlenimi 24 % takih, ki so prihodek ustvarjala s spletno prodajo.

V 12 mesecih opravilo vsaj en spletni nakup več kot dve tretjini oseb 

Vsaj en spletni nakup je v 12 mesecih pred anketiranjem opravilo (tj. oddalo naročilo ali kupilo izdelek ali storitev prek spleta) 71 % oseb, starih 16–74 let (v 2020: 63 %).

Delež oseb, ki so nakupovale prek spleta (e-kupcev), se je povečal v večini starostnih skupin. Najbolj se je povečal med 65–74-letniki (na 37 %; v 2020: 22 %), najmanj pa med 16–24-letniki (na 87 %; v 2020: 84 %). Med 25–34-letniki jih je bilo 86 % (v 2020: 88 %), med 35–44-letniki 90 % (v 2020: 80 % ), med 45–54-letniki 77 % (v 2020: 64 % ) in med 55–64-letniki 53 % (v 2020: 40 %).

V treh mesecih pred anketiranjem nakupovalo prek spleta več kot pol 16–74-letnikov

V 3 mesecih pred anketiranjem (v 1. četrtletju 2021) je opravilo vsaj en spletni nakup (tj. oddalo naročilo ali kupilo izdelek ali storitev prek spleta) okoli 922.700 ali 59 % 16–74-letnikov (v 2020: 52 %). Delež e-kupcev se je povečal v vseh starostnih skupinah. Največ jih je bilo med 35–44-letniki (78 %; v 2020: 69 %), najmanj pa med 65–74-letniki (25 %; v 2020: 16 %).

Največ 16–74-letnikov kupi oblačila, število oseb, ki so prek spleta oddale naročila za dostavo hrane, pa se je povečalo za 67 %

V 3 mesecih pred anketiranjem je prek spleta kupilo ali naročilo fizične izdelke več kot pol 16–74-letnikov (58 %; v 2020: 50 %). Največ, 39 %, jih je prek spleta kupilo oblačila (upoštevana so tudi športna oblačila), čevlje ali dodatke (npr. torbico, nakit) (v 2020: 25 %). 18 % jih je kupilo pohištvo, dodatke za dom (npr. preprogo, zavese) ali izdelke za vrt (npr. orodje, rastline) (v 2020: 9 %). Po 16 % jih je kupilo ali naročilo športno opremo (razen športnih oblačil) (v 2020: 9 %), zdravila ali prehranska dopolnila (npr. vitamine) (v 2020: 11 %) in dostavo hrane (npr. iz restavracij, pri ponudnikih hitre prehrane) (v 2020: 6 %).

Več kot pol e-kupcev kupovalo fizične izdelke pri prodajalcih iz drugih držav članic EU

89 % e-kupcev je v 3 mesecih pred anketiranjem kupilo ali naročilo fizične izdelke prek spleta pri prodajalcih iz Slovenije (v 2020: 87 %). Več kot polovica (51 %) jih je kupovalo pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic EU (v 2020: 43 %), 30 % pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU (v 2020: 28 %). Trem od stotih e-kupcev fizičnih izdelkov država spletnega prodajalca ni bila znana (v 2020: 2 %).

Tako kot v letu 2020 je 28 % e-kupcev fizični izdelek kupilo pri fizični osebi, npr. prek spletne strani Bolha, prodajko.si, eBay, Facebook Marketplace.

Število oseb, ki se naročijo na ogled filmov ali nadaljevank prek spleta se povečuje

23 % 16–74 letnikov je v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem kupilo prek interneta različne digitalne izdelke ali se naročilo na digitalne storitve (filme, glasbo, e-knjige, e-revije, videoigre, programsko opremo, mobilne aplikacije) (v 2020: 20 %). Največ, 13 %, se jih je naročilo na ogled filmov ali nadaljevank na zahtevo (npr. prek Netflix, HBO GO, Voyo) (v 2020: 8 %). 7 % jih je kupilo računalniške ali druge programe (upoštevane so tudi nadgradnje), ki so jih prenesli z interneta. Prav tako po 7 % jih je kupilo glasbo ter videoigre (za pametne telefone, računalnike, igralne konzole), ki so jih prenesli z interneta ali igrali na internetu. 5 % jih je kupilo elektronske knjige, revije ali časopise in 4 % mobilne aplikacije za zdravje ali fitnes.

Petini e-kupcev je bilo blago dostavljeno kasneje, kot je bilo navedeno v prodajnih pogojih, skoraj dve tretjini pa pri spletnem nakupovanju nista imeli težav

V času epidemije covida-19 se je obseg spletne prodaje izdelkov povečal in to je dodatno obremenilo dostavne službe. Prav zaradi dostave blaga (ker je bila počasnejša, kot je bilo navedeno v prodajnih pogojih) je imelo pri spletnem nakupovanju težave največ e-kupcev med tistimi, ki so v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem opravili vsaj en spletni nakup (20 %). 14 % e-kupcev je imelo težave zato, ker spletni prodajalec iz tujine ni prejemal naročil iz Slovenije; 9 % jih je imelo težave pri uporabi spletne strani prodajalca (npr. zaradi tehničnih težav ali slabo oblikovane spletne strani); 6 % e-kupcev je prejelo napačen ali poškodovan izdelek; 5 % jih je težko našlo informacije glede jamstev in drugih zakonskih pravic; pri 3 % e-kupcev so bili končni stroški višji, kot je bilo navedeno v prodajnih pogojih; pri 2 % e-kupcev so bile težave z reklamacijo oziroma vračilom blaga. 1 % e-kupcev (to je okoli 12.930 oseb) je bil žrtev prevare (npr. niso prejeli naročenega izdelka ali storitve, nekdo je zlorabil kreditno ali predplačniško kartico), 3 % e-kupcev pa so pri spletnem nakupovanju imeli druge težave.
62 % e-kupcev pri spletnem nakupovanju ni imelo nobenih težav.

Osebno nakupovanje, zvestoba izbranim trgovinam in navada so glavni razlogi, da nekateri ne kupujejo prek spleta

Od 89 % rednih uporabnikov interneta (teh je bilo okoli 1.395.685) jih 34 % v zadnjih 3 mesecih pred anketiranjem ni nakupovalo prek spleta. Največ, 61 %, jih je odgovorilo, da zato, ker raje nakupujejo osebno, tj. tako, da vidijo izdelek, da so zvesti izbranim trgovinam ali pa iz navade. 38 % jih je odgovorilo, da niso imeli potrebe po nakupovanju prek spleta, 18 % jih je imelo pomisleke glede varnosti plačevanja prek interneta ali glede zasebnosti (npr. glede posredovanja podatkov o kreditni kartici ali drugih osebnih podatkov). 10 % pa jih je imelo pomisleke glede vračila izdelkov, možnosti reklamacije ali reševanja pritožb. 8 % jih ni kupovalo prek spleta, ker naj ne bi imeli dovolj veščin za spletno nakupovanje (niso npr. znali uporabljati spletnih strani; to naj bi bilo zanje prezahtevno). 7 % jih je imelo pomisleke glede višine stroškov dostave. 4 % jih ni kupovalo prek spleta, ker niso bili prepričani o zanesljivosti ali hitrosti dostave izdelkov, 2 % pa zato, ker spletni prodajalec iz tujine ni prejemal naročil iz Slovenije.

METODOLOŠKO OPOZORILO

Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Za vsebino te objave je odgovoren izključno SURS. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo navedenih informacij.