Pozabi na TeamViewer, obstajajo boljše rešitve

Bil je preprost, brezplačen, deloval je dobro, čeprav hitrost nikoli ni bila njegova glavna odlika. Tudi podjetja so prisegala (ali pa še vedno prisegajo) nanj. Sčasoma se je situacija poslabšala. Začelo se je z licencami. Super, dokler so ponujali doživljenjske licence, ki so jih kasneje odpravili in obstoječe lastnike začeli spodbujati, da preidejo na novo, posodobljeno platformo, kar bi tudi pomenilo, da zapustijo obstoječe doživljenjske pakete in preidejo na nove, mesečne/letne naročnine.

Če si bil običajen uporabnik, ki je tu pa tam potreboval TeamViewer za dostop do oddaljenega računalnika, na primer, da si prijatelju ali bratu pomagal odpraviti težavo na računalniku, je bil to odličen program. Gostitelj in klient sta oba razumela, kaj morata storiti za uspešno povezavo. Dokler TeamViewer ni začel z neutemeljenimi opozorili, da sumi, da njihovo storitev uporabljaš za komercialne namene, čeprav si bil le IT serviser za celo družino. Še vedno si lahko v 5-minutnih sejah naredil hiter popravek, ampak izkušnja je postala grenka. In tudi te milostne minute so ti sčasoma trajno odvzeli. In kar naenkrat si ostal brez možnosti oddaljenega dostopa.

Dobro, če neko storitev redno uporabljaš, ti res ni težko plačati nekaj drobiža. Če bi bil drobiž. Za enega uporabnika za osebno rabo zahtevajo 13,9 € na mesec, za poslovnega 32,9 €. To je samo za enega uporabnika. Za ekipe (na primer 15 uporabnikov) se cena hitro povzpne na 65,9 € na mesec. Skozi leta se ta strošek hitro nakopiči.

Mogoče uporabljaš TeamViewer zaradi varnosti. Ker gre za znano ime, mu zaupamo. Ampak TeamViewer je dobičkonosna tarča za nepridiprave. Predstavljajte si, da napadalci dobijo dostop do naprave uporabnika, ki ima dostop do občutljivih podatkov. Škoda je lahko ogromna. Če dobro pomnim, so leta 2016 doživeli napad, ki je ogrozil podatke uporabnikov. In dogodka takrat niso obravnavali transparentno, kar je bil udarec za njihovo kredibilnost.

Kljub nekaterim pomislekom ne morem reči, da TeamViewer ni dobra storitev. Dela na vseh sistemih (Mac, Linux, Windows), kar je bonus točka za poslovno rabo, je dovolj hiter in zanesljiv, da nimaš težav pri dostopu na daljavo.

Obstajajo pa alternative, tako brezplačne kot plačljive.

RustDesk vas bo odrešil muk z licencami

“Enostavno dela”, tako bi opisal odprtokodno rešitev za oddaljeni dostop RustDesk. Program je za uporabo izredno enostaven, in če morate večkrat pomagati nekomu, ki ni ravno vešč računalnika, je RustDesk odličen. Praktično ne moreš narediti napake in uporabniku na drugi strani ni potrebno dostaviti celega vodiča, kako pripraviti povezavo. Nobene prijave, nič »prčkanja« po nastavitvah, samo poveš identifikacijsko številko ter geslo in že si pripravljen.

Uporabniški vmesnik ni nič posebnega in je sila preprost, kar je svojevrstna prednost. Je brez navlake, imaš pa nekaj naprednih nastavitev. Do končnega cilja te pripelje v nekaj korakih.

Zmogljivost je še ena od njegovih odlik. Za daljše seanse si želiš, da je povezava zanesljiva in da ni nikakršnega zatikanja. Najslabše, kar se ti lahko zgodi je, da si sredi dela in prejmeš opozorilo, da je povezava prekinjena. Odkar ga uporabljam (približno dve leti), se mi to še ni zgodilo in nikoli še nisem naletel na sesutje ali zamrznitev povezave.  

Potrebuješ možnost prenašanja datotek? Pogosto moram iz lokalnega računalnika prenesti nekaj na računalnik gostitelja (oddaljen računalnik), mogoče samo kakšno geslo, goro besedila, Word dokument ali pa kaj večjega. Prenos podatkov pri takšnih rešitvah ni samoumeven, ampak RustDesk ima to zmožnost. Še ena uporabna funkcija je vgrajen klepetalnik za pogovor z uporabnikom na drugi strani. Nič več klicev prek Messengerja ali WhatsAppa, vse se lahko dogovorite prek vgrajenega klepetalnika.

Sem že povedal, da je brezplačen in odprtokoden? Mogoče bi moral s tem začeti. RustDesk ne zahteva mesečne naročnine za uporabo niti ne enkratnega plačila. Brezplačno si lahko nastavite tudi lasten strežnik za gostovanje, če se ne želite zanašati na tuje strežnike. Še ena pika v prid varnosti.

AnyDesk je še en dober program za oddaljeni dostop

AnyDesk lahko uporabljate na praktično vsaki napravi z internetno povezavo, tudi na Raspberry Pi. Android, iOS, Linux, Windows, macOS, ChromeOS, Apple TV … Skratka, ne boste našli okolja, kjer AnyDesk ne bo deloval. Za običajnega uporabnika mogoče to ni toliko pomembno, bi pa znalo priti prav poslovnim uporabnikom, ki se verjetno na dnevni ravni srečujejo z različnimi ekosistemi.

Za osebno rabo je brezplačen, čeprav me je enkrat “gnjavil”, ali ga morebiti uporabljam za komercialne namene. Ni pa tako agresiven kot TeamViewer, vsaj za zdaj ne. Za poslovno rabo imajo licence – od 20 € za enega uporabnika do 70 € za sto uporabnikov, na mesec seveda.

Zmogljivost je dobra, enakovredna ostalim podobnim rešitvam. Brez težav lahko zagotavlja 60 sličic na sekundo (fps), zakasnitveni časi pa se gibljejo okoli 16 ms, česar niti ne boste opazili. Če imate slabšo internetno povezavo, brez skrbi. AnyDesk za stabilno povezavo potrebuje zgolj hitrost 100 KB na sekundo. Če ne živite na vrhu Triglava, ne bi smeli imeti težav.

Funkcije? Kar nekaj jih je: od stalnega dostopa brez nenehnega potrjevanja identitete, samostojnega gostovanja, do tiskanja dokumentov iz oddaljenega računalnika na lokalnem tiskalniku in vgrajenega klepetalnika.

Tudi varnost je odlična, večinoma enakovredna tisti, ki jo ponuja TeamViewer: šifriranje od začetka do konca, AES-256 šifriranje, funkcija za varnostno kopiranje, zaščita pred malware in še več.

Tudi Windows ima vgrajeno rešitev za oddaljen dostop

Privzeto je nameščena na vseh računalnikih z operacijskim sistemom Windows 11, ampak stavim, da le kakšen odstotek uporabnikov sploh ve, da obstaja. To je krivda Microsofta – ne spomnim se, da bi jo sploh kdaj omenili pri svojih predstavitvah.

Imenuje se Hitra pomoč (angl. Quick Assist) in najdete jo lahko z iskalnikom v začetnem meniju. Če je RustDesk zelo enostaven za uporabo, je funkcija Hitra pomoč šla še korak dlje. Dokler ima drugi uporabnik nameščen Windows 11, ne bo potreboval nobene dodatne namestitve, bo pa potreboval Microsoftov račun.

Vse, kar moraš storiti je, da zaženeš program in zaupaš drugi osebi potrditveno kodo. Tisti na drugi strani pa jo enostavno vpiše v edino okno, ki je na voljo.

Ko se bo povezava vzpostavila, je na začetku celoten nadzor v rokah gostitelja. Če ste to vi, se lahko nato odločite, da boste nadzor prepustili strokovnjaku na daljavo. Nasprotno pa mu lahko rečete, naj vas vodi skozi celoten postopek. Dokumentov in drugih datotek ne boste mogli pošiljati skozi to povezavo, si pa lahko na primer pomagate z laserskim kazalcem za lažje vodenje.

Hitra pomoč je bolj osnovna funkcija, je pa v Windowsu na voljo še ena, in sicer Povezava z oddaljenim namizjem (angl. Remote Desktop), ki je bolj napredna.

Alternativ je ogromno

To je le nekaj alternativ, katerim osebno zaupam in jih tudi uporabljam. Če ste poslovni uporabnik, si lahko ogledate še BeyondTrust in Splashtop, ki sta sicer plačljivi, ampak v zameno nudijo več funkcij, prilagojenih ravno za vas.