Piratstvo v Evropski uniji v zatonu

Že večkrat smo poročali o tem, da spletno piratstvo programskim hišam dejansko ustvarja prihodke, saj pirati v povprečju kupujejo več od “nepiratov”. To je jasno pokazala tudi najnovejša raziskava, ki so jo opravili zanesenjaki spletnega portala Fortune. Ena izmed najbolj “piratiziranih” iger je namreč trenutno najbolj prodajana računalniška igra, in sicer ne zgolj v mesecu oktobru, ampak v celotnem letošnjem letu.

Ker programska, glasbena in filmska industrija še vedno preganjajo piratstvo kot za stavo, ne preseneča, da je v evropskem prostoru vse bolj v zatonu. To je pokazala nedavna raziskava, ki jo je opravil urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Objavljeni in analizirani statistični podatki se nanašajo na obdobje od januarja 2017 do septembra 2018 in vključujejo nezakonit prenos zaščitenih vsebin na mobilne in namizne naprave. Oblike piratstva pa so tako pretakanje vsebin kot dejanski prenos na napravo.

Glede na podatke urada Evropske unije za intelektualno lastnino, se je piratstvo med letoma 2017 in 2018 v evropskem prostoru zmanjšalo za kar 15 odstotkov. Najbolj se je zmanjšalo glasbeno piratstvo, in sicer za 32 odstotkov, sledita pa mu nezakonito gledaje filmskih posnetkov z 19-odstotnim upadom in filmsko piratstvo z 8-odstotnim. Pri tem je zanimiv predvsem podatek, da je piratstvo bolj razširjeno predvsem v tistih državah Evropske unije, kjer so povprečni dohodki na posameznika nižji.

Med državami je Slovenija ena izmed tistih z najmanj piratstva, sicer pa prevladuje piratstvo s področja filmskih vsebin. Med evropskimi državami z največjo stopnjo piratstva izstopata Latvija in Litva, najnižjo stopnjo piratstva pa najdemo v državah, kot so Italija, Nemčija in Finska.