Od zakonske obveznosti do strateške prednosti

Leto 2026 bo zato za zavezance prelomno: zakon ne dopušča več odlašanja, roki so jasni, zahteve stroge, posledice neskladnosti pa občutne tako z vidika poslovanja kot tudi ugleda.

ZInfV-1 uvaja zahtevo po dokumentiranem, sistematičnem in ponovljivem postopku k upravljanju kibernetskih tveganj.

To pomeni, da morajo organizacije:

– imeti celovito varnostno dokumentacijo,
– obvladovati informacijska in druga sredstva ter podatke,
– sistematično obvladovati tveganja,
– skrbeti za varnost dobavne verige,
– skrbeti za primerno organizacijsko kulturo in ukrepe za dvig kibernetske higiene
– učinkovito upravljati varnostne incidente z obvezno priglasitvijo,
– imeti načrte za neprekinjeno poslovanje in okrevanje po morebitni prekinitvi,
– poskrbeti za ustrezno samoregistracijo in poročanje,
– biti pripravljene na nadzore, revizije in sodelovanje s pristojnimi institucijami,
– dvigniti splošno kibernetske odpornost.

Poslovodstvo pa je tisto, ki nosi zakonito odgovornost, tudi če operativne naloge prenese na druge osebe.

Kaj se zgodi, če organizacija ostane neskladna?

ZInfV-1 ni birokratska formalnost – njegova ignoranca lahko povzroči resne posledice:

– visoke denarne kazni,
– osebno odgovornost poslovodstva,
– omejitev poslovanja,
– odškodninske zahtevke partnerjev,
– izguba zaupanja in konkurenčnosti,
– predsvem pa večjo izpostavljenost kibernetskim napadom.

Praksa kaže, da odprava pomanjkljivosti pogosto traja 6-12 mesecev, zato je pravočasno ukrepanje nujno.

Udeležite se strokovne delavnice »Korak za korakom do skladnosti z ZInfV-1« in pridobite znanje, kako zakon uporabiti v praksi in kako pravilno pripraviti svojo organizacijo na leto 2026.