Nova razstava Hekerji – kibernetska (ne)varnost

V svetu, kjer kibernetska varnost postaja ena od osrednjih družbenih tem, Računalniški muzej z razstavo, ki skozi interaktivno postavitev razkriva zgodbe iz hekerskega zakulisja, osvetljuje motive za nekaterimi najbolj odmevnimi incidenti in problematizira stereotip hekerja, ki ga poznamo iz popularne kulture.

V boju za digitalno suverenost hekerji nosijo različne klobuke. Hekerji s črnimi klobuki, ki iščejo ranljivosti v računalniških sistemih in jih izkoriščajo, hekajo tehnologijo ali pa z zvijačami napadajo posameznike. Nasproti jim stojijo beli klobuki, ki jih z dramatičnimi šahovskimi potezami poizkušajo premagati, vmes pa se pojavljajo še modri klobuki, rdeči, roza in zeleni ter drugi hekerji, ki delujejo z različnimi motivacijami in zastopajo različne spretnosti. Vsem je skupna iznajdljiva raba tehnologij, eksperimentiranje in sposobnost razmišljanja izven okvirjev. Prav te lastnosti so tistim prvim računalniškim hekerjem omogočile, da so z igrivo in ustvarjalno rabo tehnologije zgradili svet, ki ga poznamo danes. “Hekerska skupnost je oblikovala internet ob njegovem razrastu konec 90-tih let. Danes je pomemben gradnik obvladovanja ekosistema, v katerem živimo,” komentira tudi vodja SI-CERTa, Gorazd Božič.

“Hekersko skupnost druži skupna hekerska etika, katere temelji, svoboda in avtonomija informacij in rabe računalnika ostajajo nespremenjeni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na teh temeljih stojijo tudi tisti, ki na hekerskih konferencah razkrivajo tehnološke ranljivosti in s tem dvigujejo javno zavedanje ter terjajo ukrepanje odgovornih,” o vlogi hekerskega ekosistema danes dodaja direktorica Računalniškega muzeja Gaja Zornada.

Razstava je nastala v sodelovanju z Nacionalnim odzivnim centrom za kibernetsko varnost SI-CERT, ki letos praznuje 30 let delovanja, ter vidnimi strokovnjaki iz področja kibernetske varnosti; Kristino Batistič, Andražem Brodnikom, Nastjo Cepak, Milanom Gaborjem, Lili Nemec Zlatolas in Andražem Srako. K vsebini razstave so prispevali tudi mednarodni strokovnjaki – Joe Grand, Fabrice Florin in Jack Rhysider.

Razstava bo na ogled v Računalniškem muzeju do junija 2026.