Nasilje nad novinarkami na spletu narašča, opozarja poročilo Združenih narodov

Poročilo ugotavlja, da se je število prijav spletnega nasilja med novinarkami od leta 2020 podvojilo. Hkrati se povečuje tudi delež tistih, ki se zaradi teh izkušenj odločajo za pravne postopke.

Samocenzura kot posledica pritiska

Ena ključnih ugotovitev raziskave je vpliv nasilja na svobodo izražanja. Skoraj polovica novinark poroča, da se na družbenih omrežjih samocenzurira, medtem ko jih približno petina omejuje tudi svoje profesionalno delo.

Takšne oblike pritiska so pogosto organizirane in usmerjene v spodkopavanje verodostojnosti ter utišanje žensk v javnem prostoru.

Nove oblike zlorab

Digitalno nasilje se razvija skupaj s tehnologijo. Poročilo izpostavlja širjenje vsebin brez soglasja, vključno z intimnimi posnetki, ter uporabo “deepfake” tehnologij. Prav tako skoraj tretjina vprašanih poroča o nezaželenih spolnih sporočilih.

Umetna inteligenca pri tem igra dvojno vlogo – omogoča nove oblike zlorab, hkrati pa otežuje njihovo prepoznavanje in nadzor.

Posledice niso le profesionalne. Skoraj četrtina novinark poroča o diagnozah anksioznosti ali depresije, povezane z izkušnjami spletnega nasilja, medtem ko jih je približno 13 odstotkov poročalo o simptomih posttravmatske stresne motnje.

Poročilo opozarja tudi na velike vrzeli v zakonodaji. Manj kot 40 odstotkov držav ima ustrezne zakone proti spletnemu nadlegovanju, kar pomeni, da približno 1,8 milijarde žensk po svetu nima zadostne pravne zaščite.

Širši vpliv na družbo

Raziskava poudarja, da spletno nasilje ne vpliva le na posameznice, temveč omejuje širšo udeležbo žensk v javnem življenju. V času, ko digitalni prostor postaja ključen za informiranje in razpravo, to predstavlja resen izziv za demokracijo.