Napredne računalniške aplikacije za oceno primernosti darovanja jeter
Navadno so za oceno primernosti darovalčevih jeter za operacijo ocenili na podlagi CT preiskave s kontrastom, kjer so na slikah ročno označevali robove jeter in njenih delov. Takšna preiskava je bila izredno zamudna, saj so celotna jetra slikana dvakrat po celotni višini, slike pa pridobijo za vsakih 5 mm tkiva. Na podlagi tako označenih slik je sistem preračunal končne volumne.
S pomočjo sistemov kot je IQQA-Liver (Intelligent Interactive Qualitative Quantitative) lahko prikažemo celotni jetrni volumen in trodimensionalne slike jeter. Poleg tega sistem napravi trodimenzionalne slike portalnih in hepatičnih ven (slika 1A), ter določi del jeter, ki je predviden za darovanje in prikaže del jeter, ki je predviden, da ostane po operaciji (slika 1B). Vse volumske meritve napravijo ti sistemi avtomatično.
Sistem vsebuje tudi prilagojene ukaze, tako da lahko na primer izberemo tudi možnost zmanjšane monosegmentalne transplantacije in s tem ohranimo večji jetrni volumen darovalca (slika 2A). Presadek lahko z virtualno resekcijo odstanimo s slike in tako ocenimo žilje na področju presadka (slika 2B). Z možnostjo odstranitve posameznih delov jeter na 3D sliki, lahko kirurg pred operacijo pogleda potek hepatičnih in portalnih ven pri darovalcu (slika 2C in 2D). Pri operaciji kirurg nato odstrani predvideni del jeter, ki so ga za oceno učinkovitosti tega sistema po operaciji tudi izmerili in stehtali (slika 3A in 3B).
Natančna določitev velikosti presadka in ostanka jeter je izrednega pomena, tako za darovalca, kot za prejemnika. Če je presadek premajhen lahko pride do nevarnih zapletov, ki poslabšajo prognozo pacienta. Če je preostanek jeter pri darovalcu premajhen, lahko pride do pooperativne odpovedi jeter darovalca. Zaradi navedenih dejstev je izredno pomemben natančen izračun volumna presadka in ostanka jetrnega tkiva pred transplantacijo.
Natančnost teh aplikacij, bi naj bi bila podobna kot pri ročnem označevanju robov jeter. Ima pa prednost pri kompleksnih posegih in z njihovo uporabo prav tako prihranimo na času. Omogoča tudi prikaz rekonstrukcij kirurgom, da se spoznajo z anatomijo pacientovih jeter že pred samim posegom. Zaradi navedenih razlogov lahko z uporabo omenjenega 3D kvantitativnega ocenjevalnega sistem izboljšano varnost jetrne transplantacije pri živih darovalcih.
Avtor: Urška Lamot, dr. med.
Prijavi napako v članku