Najnovejše raziskave potrjujejo, da umetno inteligenco uporabljamo vsak dan, vendar ji še vedno ne zaupamo

Najbolj zaskrbljeni so prav uporabniki v bogatih državah

Raziskavo je naročil Microsoft, Gallup pa je med aprilom in julijem letos anketiral približno tisoč ljudi v 37 državah. Projekt naj bi sčasoma zajel 140 držav, zato trenutno še ne predstavlja popolne globalne slike. Med drugim v njem za zdaj niso vključene Indija, Avstralija in Malezija.

Združene države so se uvrstile med države z največjo zaskrbljenostjo. Kar 74 odstotkov Američanov, ki poznajo umetno inteligenco, pravi, da jih ta skrbi. Le 36 odstotkov jih meni, da bo umetna inteligenca njihovi državi večinoma koristila. Še posebej zanimiv je podatek, da skrb ni omejena na ljudi, ki tehnologije ne uporabljajo. Med Američani, ki umetno inteligenco uporabljajo vsak dan, jih je zaradi nje zaskrbljenih 68 odstotkov. Pri tistih, ki jo uporabljajo manj pogosto, je delež še višji, 80 odstotkov.

Podoben vzorec je mogoče opaziti tudi v Kanadi, Združenem kraljestvu, na Irskem in Novi Zelandiji. Zahodne države imajo praviloma več uporabnikov umetne inteligence, hkrati pa so njihovi prebivalci med najbolj zaskrbljenimi. To kaže, da izkušnja z umetno inteligenco lahko zmanjša del strahu, vendar ga ne odpravi.

V Aziji prevladujeta optimizem in pričakovanje koristi

Slika je drugačna v nekaterih azijskih državah. V Singapurju umetno inteligenco vsak dan uporablja 46 odstotkov anketiranih, kar je največ med vsemi sodelujočimi državami. Več kot 80 odstotkov prebivalcev, ki poznajo umetno inteligenco pričakuje, da bo izboljšala njihovo vsakdanje življenje, 77 odstotkov pa jih meni, da bo koristila tudi državi.

Na Kitajskem umetno inteligenco vsak dan uporablja 35 odstotkov ljudi, večina pa pričakuje pozitiven vpliv na državo. Podobno optimistični so tudi prebivalci Izraela. Gallup ugotavlja, da pozitivna čustva do umetne inteligence prevladujejo v 34 od 37 držav. Najpogostejši odziv je radovednost, ne navdušenje ali slepo zaupanje. Pri tem pa obstaja pomembna razlika med pričakovanji in zaupanjem. Na ravni vseh držav je le 36 odstotkov vprašanih dejalo, da zelo ali popolnoma zaupajo pravilnosti rezultatov umetne inteligence. V ZDA je takšnih med vsakodnevnimi uporabniki 45 odstotkov, med tedenskimi uporabniki 26 odstotkov, med ljudmi, ki umetne inteligence nikoli ne uporabljajo, pa le osem odstotkov.

Raziskava tako kaže, da ljudje v umetni inteligenci vidijo velik potencial, vendar se hkrati zavedajo, da njeni odgovori niso vedno pravilni. Pogosta uporaba lahko poveča zaupanje, vendar ne zagotavlja, da je to zaupanje vedno upravičeno.

Prvi učinki se kažejo predvsem pri začetnih zaposlitvah

Vprašanje zaupanja je tesno povezano tudi z delovnim mestom. Raziskava britanskega ekonomista Boukeja Kleina Teeselinka z londonskega King’s College je analizirala milijone objav prostih delovnih mest in podatke profilov na LinkedInu med letoma 2021 in 2025.

Ugotovila je, da so podjetja, katerih delo je bolj izpostavljeno zmožnostim velikih jezikovnih modelov, v povprečju zmanjšala število zaposlenih za 4,5 odstotka. Učinek je bil skoraj v celoti skoncentriran pri začetnih oziroma “junior” položajih, kjer se je zaposlenost zmanjšala za 5,8 odstotka.

Še izrazitejši so bili učinki pri objavah prostih delovnih mest. Pri poklicih z visoko izpostavljenostjo umetni inteligenci se je njihovo število zmanjšalo za 23,4 odstotka, oglaševane plače pa za 6,3 odstotka. V podjetjih z višjimi plačami je zaposlenost upadla za 9,6 odstotka, pri najbolje plačanih poklicih pa se je število objavljenih prostih mest zmanjšalo za kar 34,2 odstotka.

Najbolj so se zmanjšale potrebe po programerjih, podatkovnih analitikih in drugih tehničnih profilih. Po drugi strani so bila delovna mesta, ki zahtevajo neposreden stik z ljudmi, na primer prodaja in gradnja odnosov, odpornejša na spremembe.

Največje tveganje je lahko izginotje vstopne poti

Raziskava ne dokazuje, da umetna inteligenca že povzroča množično brezposelnost. Kaže pa na bolj tih in morda dolgoročno pomembnejši proces: podjetja lahko začnejo zaposlovati manj začetnikov, ker del njihovih nalog prevzamejo avtomatizirana orodja. To odpira vprašanje, kako bodo mladi pridobili prve izkušnje in kako bodo podjetja v prihodnosti vzgojila nove strokovnjake. Če začetna delovna mesta izginejo, lahko zmanjka običajne poti, po kateri zaposleni postopoma prevzamejo zahtevnejše naloge in napredujejo do bolj “senior” položajev.

Gallupova raziskava in britanski podatki zato pripovedujejo podobno zgodbo. Umetna inteligenca se hitro širi in ljudje jo uporabljajo, ker jim prinaša konkretne koristi. Toda hkrati se zavedajo, da lahko vpliva na zasebnost, varnost, ustvarjalna dela, izobraževanje in zaposlovanje.

Najpomembnejše vprašanje zato ni več, ali bodo ljudje umetno inteligenco uporabljali. Veliko bolj pomembno je, kdo bo določal njene meje, kako bomo preverjali njene rezultate in ali bo tehnološki napredek ustvaril dovolj novih priložnosti tudi za tiste, ki šele vstopajo na trg dela.