Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.

Zaradi prevlade vizualne zaznave je pogosto zapostavljen, vendar ima ključen vpliv na naše vsakdanje življenje, vse od vsakodnevnih stikov z ljudmi pa do poslušanja glasbe. Citat iz naslova ameriške gluhoslepe pisateljice Hellen Keller zato še kako drži. Prvo razvito človeško čutilo je prav sluh. Omogoča nam, da že v materinem trebuhu slišimo na primer mamin utrip srca in pomirjujoč glas. Sluh je obenem tudi eden najpomembnejših kanalov do drugih ljudi. Tako ostane vse življenje.

Pri zdravju sluha je ključna preventiva

Izguba sluha ali naglušnost, tudi blage stopnje, je težava, s katero se sooča vedno več ljudi po vsem svetu. Izpostavljenost hrupu in dednost sta dejavnika, ki sčasoma lahko povzročata izgubo sluha. Pomemben dejavnik je tudi starost, Kar ena od treh oseb v starosti nad 65 doživlja pešanje sluha ali naglušnost.

»V Evropi je blaga izguba sluha prisotna že pri 16 odstotkih odraslih v starosti od 18 do 85 let. Problem velja tudi za Slovenijo. Čeprav se pogosto pojavlja postopoma in sprva morda ne vpliva znatno na vsakdanje življenje, je pomembno, da se težave s sluhom prepoznajo in obravnavajo čim prej. Zgodnje reševanje težav pri izgubi sluha je namreč ključnega pomena za ohranjanje kakovosti življenja, medtem ko odlašanje z ukrepanjem lahko vodi do resnih in dolgoročnih posledic,« opozarja Franci Urankar, direktor podjetja AUDIO BM.

Brez opravljene meritve sluha (avdiograma) ne moremo vedeti, kako je z našim sluhom v resnici. Še posebej to velja, če so naša ušesa obremenjena zaradi starosti ali poklicnega okolja. V podjetju AUDIO BM omogočajo brezplačno testiranje sluha, kar je prvi korak k boljšemu sluhu in večji kakovosti življenja. Tehnološki napredek namreč omogoča boljši sluh skoraj vsem, ki imajo okvaro tega čutila, saj so dostopni različni slušni pripomočki, najpogosteje so to slušni aparati.