Kako trajnostni so podatkovni centri in storitve v oblaku?

Storitve v oblaku organizacijam omogočajo večjo prilagodljivost, kar je v časih negotovosti zelo zanimivo. Vse kaže, da se bo ta trend še povečal, saj raziskava Google Cloud Brand Pulse Survey, Q4 2022, kaže, da 41,4% svetovnih vodilnih tehnoloških in gospodarskih podjetij načrtuje povečanje naložb v storitve in izdelke v oblaku zaradi trenutnih gospodarskih razmer.

Ker infrastruktura v oblaku zmanjšuje potrebo po lastnih strežnikih, lokalnih napravah za shranjevanje in prenosnih pomnilniških napravah, je logično, da jo dojemamo kot razmeroma “zeleno”. Vendar se z naraščanjem potreb po podatkovnih centrih povečujejo tudi viri (energija, čipi in elektronika, hladilni sistemi, protipožarni sistemi itd.), ki so potrebni za izdelavo, gradnjo in delovanje teh objektov.

Ali je torej računalništvo v oblaku trajnostno, ali je “zeleni podatkovni center” sploh mogoč in kako lahko oblak izboljša trajnost? Kako trajnostni so podatkovni centri, ki so potrebni za nadaljnje zagotavljanje hrambe podatkov in storitev v oblaku? To so zapletena, a zanimiva in pomembna vprašanja.

Primerjava podatkovnih centrov za računalništvo v oblaku in lastnih strežnikov
Na splošno imajo posamezna podjetja enake težave z energetsko učinkovito organizacijo lastnih/lokalnih strežnikov, kot jih imajo upravljavci sodobnih velikih podatkovnih centrov v oblaku. Podjetja na primer svoje interne strežnike pogosto načrtujejo večje kot je običajno potrebno, kar pomeni, da praviloma niso nikoli v celoti izkoriščeni, kljub temu pa porabijo toliko energije, kot če bi bili. Razlog za to je, da je poraba energije strežnika odvisna od njegovega delovanja in ne od stopnje izkoriščenosti.

Po drugi strani pa podatkovni centri uporabljajo virtualizacijo fizičnih IT virov (kot so strojna oprema, programska oprema, pomnilnik in omrežne tehnologije), ki omogoča prožno porazdelitev teh virov glede na povpraševanje različnih strank, da se optimizira njihova uporaba. Poleg tega številni ponudniki storitev v oblaku virtualizirane vire prekomerno rezervirajo, saj uporabniki ne zahtevajo vseh rezerviranih virov v celoti in hkrati. Ta pristop zagotavlja učinkovitejšo uporabo zmogljivosti v oblaku.

Obstajajo pa tudi načini za večjo delovno učinkovitost. Uporaba skupnih dokumentov in datotek v oblaku (na primer prek storitve Microsoft Teams) pomeni, da je na lokalnih diskih shranjenih manj odvečnih različic datotek, zato je na splošno potrebnih manj podatkov in z njimi povezanih virov.

Poraba virov podatkovnih centrov
Podatki francoskega projekta The Shift Project kažejo, da bo do leta 2025 8% svetovne proizvodnje CO₂ izhajalo iz digitalnega gospodarstva.
Ne glede na to, kako učinkoviti so, se je treba zavedati, da podatkovni centri za svoje delovanje še vedno potrebujejo velike količine električne energije in vode, zaradi česar proizvajajo CO₂.

Ocenjuje se, da so podatkovni centri danes odgovorni za do 3% svetovne porabe električne energije, do leta 2030 pa naj bi ta delež dosegel 4%. Povprečen ‘hiperscale’ podatkovni center (hiperscale podatkovni centri so ogromni objekti, ki jih gradijo podjetja za obdelavo in shranjevanje podatkov) porabi 20-50 MW na leto – teoretično dovolj električne energije za napajanje do 37.000 gospodinjstev.

Strežniki proizvajajo tudi ogromne količine odvečne toplote, zaradi česar je poraba vode za hlajenje še ena pomembna zahteva po virih. Ocenjuje se, da hiperscale podatkovni centri porabijo 1,7 milijona litrov vode na dan (622 milijonov litrov na leto). To je v kontrastu z napovedmi ZN, da bo do leta 2025 50 % svetovnega prebivalstva živelo na območjih, kjer primanjkuje vode. Podnebne spremembe in poraba vode s strani ljudi so ključni razlogi za to, uporaba podatkovnih centrov pa povzroča še dodaten pritisk na vodne rezerve.

Zaradi bistvene narave podatkov, shranjenih v podatkovnem centru, mora biti v primeru odpovedi primarnih strežnikov na voljo varnostna kopija s popolno redundanco. To pomeni rezervne strežnike, rezervne napajalnike in rezervne hladilne sisteme. Dejansko je za zagotovitev preklopa v primeru odpovedi ves čas potrebna dvakrat večja zmogljivost.

Ker vse več podjetij zahteva storitve v oblaku, se bosta število in velikost podatkovnih centrov še naprej povečevala. Podatkovni centri, ki vzdržujejo te zdaj bistvene storitve, povzročajo velik okoljski odtis. Zato je nujno, da podjetja razmišljajo o svojem vplivu na okolje ter o digitalnih rešitvah in napravah, ki jih uporabljajo med svojo digitalno preobrazbo.

Kljub temu obstajajo številke, ki dokazujejo, da prehod z lokalnih strežnikov na oblak še vedno prinaša znatne prihranke energije in zmanjšanje emisij CO₂. Računalništvo v oblaku lahko izboljša energetsko učinkovitost za 93% in proizvede 98% manj emisij toplogrednih plinov kot lokalna IT-infrastruktura, je razvidno iz skupne študije Microsoft-WSP.

Zagotavljanje trajnosti storitev v oblaku – trije pomembni vidiki
Zavedati se je treba, da glede trajnosti niso vsi podatkovni centri enaki. Na kaj lahko torej pazite, da bodo vaše storitve v oblaku čim bolj trajnostne? Izbrati morate ponudnika in storitve, katerih podatkovni centri so trajnostno učinkoviti pri porabi virov, pri čemer je treba paziti na naslednje ključne stvari:

1. Navedba mednarodno priznanih certifikatov, kot sta ISO 14001 ali LEED. Mednarodni standard za okoljsko upravljanje ISO 14001 opredeljuje svetovno priznane zahteve za sistem okoljskega upravljanja. Leadership in Energy and Environmental Design (LEED) je klasifikacijski sistem za zeleno gradnjo.
2. Če so na voljo, si oglejte podatke o emisijah CO₂, porabi vode in odpadkih ter kaj ponudnik dela za zmanjšanje teh količin v prihodnosti.
3. Preverite, ali podjetje uporablja podatkovni center, ki se napaja z obnovljivimi viri energije – seveda je idealna 100% obnovljiva energija, vendar lahko tudi drugi uporabljajo visok odstotek.

Konica Minolta in trajnost v oblaku
Konica Minolta si prizadeva zagotavljati čim bolj trajnostne storitve v oblaku, zato za svoje storitve uporablja različne ponudnike podatkovnih centrov. Kot akreditirani Microsoftov partner za rešitve v oblaku ponuja številne Microsoftove storitve, ki gostujejo v Microsoftovih podatkovnih centrih – štirje od njih imajo zlati certifikat LEED, 74 drugih projektov pa je v postopku certificiranja. Microsoft pričakuje, da bo do leta 2025 svoje podatkovne centre napajal s 100% proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki bo na letni ravni ustrezala njihovi porabi električne energije. Microsoft se je prav tako zavezal, da bo v okolje vrnil več vode, kot je porabi, in da do leta 2030 pri svojem neposrednem delovanju ne bo proizvedel odpadkov.

Rešitev za tiskanje v oblaku družbe Konica Minolta gostuje v odprtem Telekomovem oblaku, ki ga zagotavlja Telekomov podatkovni center v kraju Biere, Bördeland blizu Magdeburga v Nemčiji. Z oceno 1,3 PUE (Power Usage Effectiveness) potrebuje 30% manj energije kot primerljivi podatkovni centri – za to zmogljivost mu je ameriški certifikacijski organ USGBC podelil zlati status v skladu z mednarodno priznano oceno LEED. Poleg tega se Telekomov podatkovni center 100% napaja z električno energijo iz obnovljivih virov energije.

Poleg tega ima Konica Minolta dva lastna podatkovna centra v Hannovru v Nemčiji in Stockholmu na Švedskem. Od tu svojim strankam ponuja infrastrukturo kot storitev, virtualno okolje IT infrastrukture, ki vključuje virtualno omrežje, virtualno hrambo in virtualne strežniške vire. Oba podatkovna centra uporabljata 100% obnovljivo energijo in imata certifikat ISO 14001. Ob tem lokacija v Hanovru ne potrebuje dodatnega hlajenja ali klimatizacije do zunanje temperature 27 °C, saj jo hladi izključno okoliški zrak.

Trajnostna uporaba računalništva v oblaku
Čeprav uporaba računalništva v oblaku in podatkovnih centrov ni brez vpliva na okolje, je na voljo dovolj izbire, da je to izvedljiva in potencialno bolj trajnostna alternativa lokalnemu gostovanju. S skrbnim upoštevanjem številnih dejavnikov lahko uporaba računalništva v oblaku in virtualizacije zmanjša porabo energije in emisije CO₂ ter tako pomaga vaši organizaciji pri doseganju posameznih trajnostnih ciljev.