Kaj se zgodi z vašimi podatki po smrti?

Pregledovanje stvari ljubljene osebe, ko umre, je lahko obsežna naloga, tudi če ima pripravljeno oporoko. Ker toliko naših zbranih stvari v življenju zdaj živi na spletu v nekem strežniku, ki pripada veliki organizaciji – fotografije, posnetki, dokumenti, dnevniki, koledarji – je težko priti do vseh teh podatkov brez lastnikovih podatkov o prijavi.

Medtem ko bi prej tovrstni dostop lahko zahteval posredovanje odvetnikov in dolge postopke odobritve, tudi preko sodišč, nekatere platforme začenjajo vgrajevati orodja, ki omogočajo, da določite, kaj se zgodi z vašimi spletnimi podatki v primeru vaše smrti. Med temi najbolj izstopata giganta Apple in Google.

Apple v nastavitvah zasebnosti omogoča, da določite »podedovani stik«, ki bo prejel posebno kodo. Ob smrti, lahko sorodniki, znanci … pošljejo to kodo z mrliškim listom Applu, da prejmete dostop do vsega, kar je vaš sorodnik ali znanec shranil v iCloudu; fotografije, beležke, pošta, stiki, koledarji, datoteke, beležke, zdravstveni podatki, varnostne kopije naprave in drugo.

Na žalost pa ne morete izbrati, katerih shranjenih podatkov ne bi radi posredovali po smrti.

Tako je ena od omejitev ta, da če je uporabnikov iPhone zaščiten z geslom, ga niti člani družine ne morejo odkleniti – tudi če so imenovani kot osebe, ki lahko “podedujejo” podatke. Gesla v iPhonu so namreč zaščitena s šifriranjem, zato jih tudi z Appleovo pomočjo ne gre pridobiti. Vse, kar lahko naredite je, da upate, da so vsi podatki varnostno kopirani v iCloud.

Prav tako je omejitev dostopa do določenih vsebin, saj nihče po smrti lastnika nima dostopa do shranjenih gesel za spletne strani (npr. Netflix, PayPal …) ali pa dostopa do kupljenih filmov, glasbe, knjig …

Podoben sistem je na voljo tudi pri Googlu. Google namreč ponuja zelo robusten sistem s svojim upraviteljem neaktivnih računov, čeprav je za razliko od Appla popolnoma avtomatiziran in ne zahteva preverjanja mrliškega lista. Izberete, kdaj se bo sistem zagnal (tj. tri mesece po tem, ko nehate uporabljati svoj račun), kdo dobi dostop do vaših stvari in katere podatke dobi vsaka oseba. Izberete lahko tudi, da se podatki na koncu izbrišejo iz Googlovih strežnikov.

Facebook pa deluje na nekoliko drugačen način, saj je zasnovan tako, da si “zapomni” stvari (objave, komentarje, všečke …), ko oseba umre, pri čemer pusti profil in vsebine javno na spletu, da jih ljudje vidijo, hkrati pa zaklene možnost uvajanja novih sprememb ali objav. V nastavitvah Facebooka lahko izberete, da se vaš račun izbriše, če umrete, ali določite podedovani kontakt, ki bo imel omejen nadzor nad urejanjem vašega spominskega profila. Prav tako bodo lahko izbrani kontakti prenesli kopijo vsega, kar ste naložili, brez zasebnih sporočil.

Microsoft pa za zdaj nima nobene takšne storitve, niti za spletno shranjevanje ali e-pošto. Podjetje namreč preprosto izbriše račune po dveh letih nedejavnosti.