Računalništvo, telefonija
08.06.2019 15:00

Deli z drugimi:

Share

Kaj je tisto, kar dela dober multimedijski sistem v avtomobilu? (1. del)

Kaj je tisto, kar dela dober multimedijski sistem v avtomobilu? (1. del)
Kaj je tisto, kar dela dober multimedijski sistem v avtomobilu? (1. del)

Ne poznate razlike med MZD Connect, iDrive, ali Remote Touch? Ali pa se sprašujete, kaj sta CarPlay in Android Auto? Če se vam vse to zdi tuje, brez skrbi. Še ne dolgo časa nazaj je bilo imeti predvajalnik kaset in klimo v avtomobilu pravo čudo tehnologije. Danes je že povprečen avtomobilski sistem opremljen z veliko več lastnostmi kot je odgovarjanje klicev, predvajalnikom glasbe iz interneta, navigacijo in vremensko napovedjo.

Za to, da toliko funkcij ne bi pripeljalo v preveč zmede za uporabnike, se je tradicionalna zbirka gumbov spremenila v elegantne multimedijske sisteme, ki poleg uporabnosti nudijo še estetsko dovršenost. Glede na to, da so »on-board« lastnosti postale večja konkurenčna prednost kot zmogljivost samega avtomobila, ne čudi dejstvo, da so »in-car« multimedijski sistemi postali centralni element avtomobila, tako dobesedno kot metaforično.

Poleg vseh današnjih distrakcij med vožnjo, od hitrih motoristov, pešcev in kolesarjev, morajo biti multimedijski sistemi narejeni tako, da pomagajo voznikom organizirati in upravljati vse te različne funkcija brez, da bi povzročali dodaten stres in potencialno nevarnost. Za to, da bi zmanjšali kompleksnost, so multimedijski sistemi narejeni tako, da so dostopni in intuitivni preko med seboj podobnih načinov delovanja.

Kateri multimedijski sistemi so najboljši?

Sistemi naj bi ponudili dodatno uporabnost, a nedavna raziskava, ki so jo pri ameriški potrošniški organizaciji Consumer Reports izvedli na 60 tisoč vozilih, kaže, da je le 56 odstotkov lastnikov zelo zadovoljnih z delovanjem multimedijskega sistema v svojem avtu. Tukaj govorimo o ocenjevanju treh glavnih lastnosti sistema, in sicer upravljanje z avdio napravo, telefoniranjem ter navigacijo. Rezultati so prikazani na lestvici od 1 do 100. »Dober sistem je tisti, na katerega se preprosto navadiš ter ga uporabljaš vsak dan,« meni Kelly Funkhouser, odgovoren za področje uporabnosti in avtomatizacije pri Consumer Reports. »Biti mora hitro odziven ter imeti nedvoumne gumbe, ki so enostavni za uporabo in dobro vidni.« S tem se strinjajo tudi številni drugi strokovnjaki in predvsem uporabniki, ki kot najpomembnejše dejavnike pri dobrih ocenah multimedijskih sistemih v avtomobilih navajajo ravno enostavno uporabe in jasno prikazovanje znakov na zaslonih.


Tesla (IVI) – 86
BMW (iDrive z upravljanjem z gestami) 80
Ford (Sync 3) 73
Chrysler, Fiat, Jeep (Unconnect 4) 72
Porsche (PCM) 69
Volkswagen (MIB 2) 68
BMW (iDrive na dotik) 68
Audi (MMI + Virtual Cockpit) 68
Hyundai/Kia (Hyundai Display Audio… 67
Volvo (sensus Touch) 63
Nissan (NissanConnect) 61
Audi (MMI) 59
Mercedes-Benz (Command) 58
Toyota (Entune) 58
Honda (HondaLink z enim zaslonom) 56
Lexus (Remote Touch) 56
Subaru (Starlink) 55
Jaguar, Land Rover (InControl) 54
Alfa Romeo (Alfa Romeo Display) 54
Mazda (Mazda Connect) 53
Honda (HondaLink z dvema zaslonoma) 50
Lexus (Remote Touchpad) 46
Nekateri proizvajalci se na seznamu pojavijo dvakrat, ker ponujajo nadgrajen sistem z izboljšavami. Ocenjevali so upravljanje z avdio napravo, telefoniranjem ter navigacijo.
Vir: Consumer Reports

Sistemi na dotik

Ko nekoga vprašamo, kaj je za njega multimedijski sistem, bo verjetno odgovoril lep, ploščat ekran na dotik v sredini nadzorne plošče, brez kompleksnih gumbov in stikal. Jasno je, da si ljudje v večini primerov predstavljamo ekran na dotik, ki je postal praktično standardni dizajn multimedijskih sistemov.

Kot omenjeno lahko danes ekran na dotik najdemo v najbolj povprečnem Hyundaiju, ali v pregrešno dragem Bentleyju. Ti sistemi so za uporabnika nadvse prijazni in enostavni, da jih izjemno hitro ponotranjimo. Vse, kar moramo vedeti je, kaj pomeni katera ikona. Za uporabo pa niso nič kaj dosti bolj zapleteni od upravljanja s pametnimi telefoni in samo poglejmo, kako popularni so postali.

Tudi proizvajalci preferirajo ekrane na dotik, saj so stroškovno bolj učinkoviti, lahko jih brez težav vgradimo v večino nadzornih plošč, prav tako pa so zelo prilagodljivi, ko govorimo o lastnostih, saj jih ne omejuje nobena strojna oprema. Obstaja celo kar nekaj »third-party« ponudnikov, ki menjavajo stare radijske enote z novimi multimedijskimi sistemi na dotik. Z le nekaj manjšimi modifikacijami v električni sistem lahko avto dobi povsem novi sistem.

Ne glede na to, da so dotični sistemi enostavni za uporabo, je njihova glavna slabost, da jih je med samo vožnjo precej težko upravljati. Ne samo to, da mora voznik odmakniti pogled iz ceste, da bi pogledal kaj počne, potrebno je zadeti še pravi gumb, kar zna biti v primeru razgibane ceste precejšen izziv in test voznikove potrpežljivosti.

Fizični kontroler
Za razliko popularnih uporabniških vmesnikov na dotik, so številni proizvajalci obdržali manj popularne fizične kontrolerje multimedijskih sistemov. Ti predstavljajo centralno vez med uporabnikom in sistemi pri modelih Alfa Romeo ‘Connect 3D’, Audi ‘MMI’, BMW ‘iDrive’ (in njihovi MINI/Rolls-Royce modeli), Mazda ‘MZD Connect’ in Mercedes-Benz ‘COMAND’, ter tudi Lexus ‘Remote Touch’ kontroler.

Uporabniki in zagovorniki tovrstnih sistemov pravijo, da je uporaba fizičnih kontrolerjev med vožnjo lažja in bolj intuitivna, kajti ni potrebno odvrniti pogleda iz ceste za predolgo časa. Še ena prednost tovrstnih sistemov pa je tudi to, da se ekrani lahko pomaknejo višje v smer pogleda in takoj vozniku ni potrebno fizično doseči ekrana. To preprosto pomeni, da so tovrstni sistemi manjša distrakcija kot ostali, je pa pomembno izpostaviti tudi to, da so fizični kontrolerji težji za namestitev, saj potrebujejo precej dodatne strojne opreme in nastavitev. V drugem delu članka si bomo pobližje pogledali še ostale ključne elemente modernih multimedijskih sistemov v avtomobilih, za katere strokovnjaki napovedujejo nadaljnji razvoj v smeru inkorporacije umetne inteligence in tudi navidezne resničnosti.


Prijavi napako v članku