Izjava za medije
Ali Zakon o spremembah ZOFVI potencialno zapira zasebne višje strokovne šole po vsej Sloveniji?
Državni zbor je v sredo, 10. julija, sprejel Zakon o spremembah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-L) v želji, da potegne jasno ločnico med zasebnim in javnim šolstvom.
Pri tem je MIZŠ zavedno ali nezavedno poseglo tudi na področje višjega strokovnega šolstva, saj so višješolski študijski programi eni izmed izobraževalnih programov po 9. členu ZOFVI: »Po javno veljavnih izobraževalnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja se pridobi javno veljavna izobrazba.«
Pravico do izvajanja javno veljavnih programov bi ob uveljavitvi sprememb ZOFVI-L imeli le javni zavodi in na podlagi koncesije zasebni zavodi, medtem ko bi zasebne šole izvajale le programe, ki so pridobili javno veljavnost. Ta pa sta v Sloveniji zgolj 2 od 33.
Zaradi uveljavitve zakona s 1. septembrom 2019 ter dolgotrajnimi večletnimi postopki sprejemanja novih študijskih programov bi se z ukinilo delovanje vseh 19 zasebnih višjih strokovnih šol v Sloveniji, v katere je vpisanih okoli 3.000 oziroma dobra tretjina vseh študentov višjih strokovnih šol.
V kolikor pa bi obveljalo, sicer nejasno pojasnilo MIZŠ za ZOFVI-L, da se le-ta nanaša samo na izobraževalne programe, višješolski študijski programi pa očitno ne spadajo več med izobraževalne programe, bi to pomenilo, da sploh ni več možno razviti zasebnih višješolskih programov v skladu s 17. členom ZOFVI, kot do sedaj. S tem bi se poseglo tudi na druga področja ZOFVI, ki do sedaj urejajo višje strokovno šolstvo in jih specialni Zakon o višjem strokovnem šolstvu ne ureja.
Zasebne višje strokovne šole izobražujejo za potrebe gospodarstva
Vsi študijski programi temeljijo na poklicnih standardih, kot naročilo gospodarstva. Kar 40 % programa se izvaja skozi mentorirano praktično izobraževanje v podjetjih, diplomska dela temeljijo na izzivih realnega gospodarstva. Večina predavateljev, inštruktorjev in laborantov višjih strokovnih šol prihaja iz gospodarstva ter strokovno znanje prenaša na študente. Zatorej je poslanstvo višjih strokovnih šol resnično izobraževanje za potrebe gospodarstva v RS. V OECD državah se po po primerljivih višješolskih strokovnih programih izobražuje tretjina študentov in so predvsem namenjene vseživljenjskemu strokovnemu izobraževanju.
Zasebne višje strokovne šole so v 20 letih z lastnimi sredstvi sodelovale pri razvoju (v celoti ali delno) in prenovi vsaj 9 javnoveljavnih programov, ki se danes izvajajo kot javnoveljavni programi tudi na javnih šolah: Ekonomist, Fotografija, Kozmetika, Organizator socialne mreže, Poslovni sekretar, Medijska produkcija, Telekomunikacije, Ustni higienik in Varovanje.
Za izpolnjevanja svojega poslanstva potrebujejo stabilnost in predvidljivost
Področje zasebnega šolstva bi moralo biti sistemsko urejeno, pravila delovanja natančno določena in jasna, možnost različnega tolmačenja zakonodaje pa kolikor mogoče majhna, pravijo v Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije. Opozarjamo, da lahko posledice sprejetja ZOFVI-L, povzročijo zapiranje zasebnih višjih strokovnih šol, pravni spor predvsem zaradi avtorskih pravic v javnoveljavnih programih in posledično težave v celotnem višješolskem strokovnem izobraževanju v RS.
Ministra Pikala v odprtem pismu pozivajo k jasni in določni opredelitvi
V kolikor je Vaš iskren namen, da ta Zakon o spremembah ureja le področje osnovnošolskega izobraževanja, Vas pozivamo, da so dikcije zakona in obrazložitve členov jasne in določne. Od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pričakujemo jasen odgovor na vprašanje: »Ali bodo zasebne višje strokovne šole še lahko izvajale javno veljavne programe in razvijale zasebne programe, ki bodo pridobili javno veljavnost?«
Objavljamo tudi Odprto pismo Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Prijavi napako v članku