Ali je lahko ChatGPT alternativa psihoterapiji in pomoč pri čustveni rasti?

Vedno več ljudi se pri osebnih težavah obrača na klepetalne robote, kot je ChatGPT.

Po poročilu Harvarda povpraševanje po orodjih umetne inteligence v letu 2025 kaže na pomemben premik paradigme.

Če so bila ta orodja v preteklosti uporabljena predvsem za tehnične namene, danes z vse širšo uporabo pridobivajo pomembno vlogo tudi na področjih, povezanih s čustveno podporo in osebnim razvojem.

Rita Marcelino, svetovalka za IT, in João Aranha, predstavnik za razvoj poslovanja, sta dva izmed mladih, ki se v zahtevnih situacijah po pomoč pogosto obrnejo na ChatGPT.

Marcelino pojasnjuje, da ga uporablja »za boj proti živčnosti ali za pridobitev samozavesti pred pomembnimi trenutki, kot so razgovor za službo, predstavitev ali pa za strukturiranje misli, kadar sem bolj neodločna«.

Aranha pa poudarja prednost »takojšnje« razpoložljivosti klepetalnih robotov, saj zanje ni potrebno dogovarjanje za sestanek. »Kot mnogi ljudje moje generacije želim težavo rešiti takoj, ko se pojavi,« dodaja.

Na vprašanje, ali bi lahko orodja umetne inteligence nadomestila psihoterapijo, klinična psihologinja Ana Rita Oliveira priznava, da lahko klepetalniki v določenih primerih pomagajo pri zbiranju informacij o obvladovanju čustev. Vendar opozarja, da »so terapevtske tehnike in strategije vsem dostopne že z enim klikom, a je temelj psihoterapije odnos med pacientom in psihologom«.

Čeprav Marcelino in Aranha ChatGPT uporabljata za premagovanje določenih izzivov, se oba udeležujeta tudi terapij pri certificiranih psihologih. Obe izkušnji opisujeta kot »popolnoma različni«.

Aranha meni, da je največja razlika v stopnji nadzora: »Izid pogovora s ChatGPT je vedno odvisen od našega prispevka. Pogovarjamo se z nekom, ki govori in dela to, kar želimo. Psiholog pa nas lahko kadar koli ustavi, preusmeri pozornost ali izzove naše miselne vzorce.«

Z vse pogostejšo uporabo orodij umetne inteligence pa se pojavlja tudi trend samodiagnoze, ki je še posebej razširjen med mladimi.

Spletna samodiagnoza sicer ni novost, vendar klepetalni roboti omogočajo, da uporabniki o svojih simptomih postavljajo vprašanja in v nekaj sekundah prejmejo personalizirane odgovore.

Psihologinja Oliveira pojasnjuje, da so nekateri njeni pacienti na terapijo prišli prepričani o svoji diagnozi, ki so jo postavili na podlagi spletnih informacij. »Treba je znati filtrirati to, kar preberemo. Diagnoza ni zgolj preverjanje simptomov – zahteva oceno različnih dimenzij posameznika, kar pogosto vključuje nujen človeški stik.«

Do vloge umetne inteligence v terapiji je Oliveira precej skeptična. Meni, da izključno zanašanje na takšna orodja »škoduje terapevtskemu procesu« in »lahko vodi do diskreditacije dela psihologov«.

»Dvomi morda res nikoli ne bodo potešeni zgolj z umetno inteligenco. Po čustveni podpori hrepenimo zato, ker nam tega primanjkuje v odnosih, ki jih vzpostavljamo v svojem življenju,« še dodaja.