Življenjski slog
07.02.2024 10:14
Posodobljeno 2 leta nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Imate na voljo le nekaj tisoč evrov? Kaj je alternativa ljudskim obveznicam, ki je primerna za vas.

S 1. februarjem je država prvič ponudila državljanom investicijo v tako imenovane ljudske obveznice.
Foto: Lena Balk, Unsplash
Foto: Lena Balk, Unsplash

Izdane bodo v skupnem obsegu 250 milijonov evrov in z ročnostjo treh let, letna obrestna mera bo znašala 3,4 odstotka, v izplačilo pa bodo zapadle konec februarja 2027. V vmesnem obdobju bo možno z njimi trgovati na Ljubljanski borzi, zato bodo lastniki obveznic morali imeti odprt trgovalni račun. Minimalen znesek vložka v ljudske obveznice bo 1.000 evrov, maksimalen pa 100.000 evrov.

Koliko od skoraj 29 milijard evrov prihrankov, ki ležijo na depozitnih računih slovenskih prebivalcev, se bo alociralo v ljudsko obveznico? Obveznica je prilagojena in namenjena povprečnemu državljanu, sama obveznica pa predstavlja konservativno, varno naložbo. Država pri ljudskih obveznicah ponuja višje donose, kot jih trenutno banke za depozite. A če imate na razpolago samo nekaj tisoč evrov in bi radi kupili ljudske obveznice, to ni najbolj optimalna naložbena izbira, saj je potrebno upoštevati tudi stroške nakupa in imetništva, ki vplivajo na končne donose.

“Za nekoga, ki še nima trgovalnega računa, je tisoč evrov enostavno premajhen znesek, da bi bila ta naložba donosna. Težava je v stroških, ki so v tem primeru previsoki. Vodenje računa in vse preostalo nam bo pojedlo donos. Tudi vlagatelji, ki že imajo odprt trgovalni račun, si morajo preračunati mejo, torej tisti minimalni znesek, ko se jim splača kupiti obveznico in se približuje 5.000 evrov,” razlaga Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb.

A obstajajo alternative, ki tudi vlagateljem z manjšimi zneski nudijo primerljiv donos in ščit pred inflacijo. To so denarni in obvezniški vzajemni skladi. Imajo primerljivo nizko oziroma celo nižjo stopnjo tveganja, so likvidni in nosijo podobne donose.

Vzajemni skladi so alternativa za dolgoročno plemenitenje prihrankov in vam nudijo številne prednosti:

  • enostaven pristop,
  • brez vezave, privarčevana sredstva so likvidna,
  • fleksibilnost – investirate lahko enkratne zneske ali manjše mesečne zneske,
  • strokovno in varno upravljanje,
  • razpršenost in manjše tveganje in
  • prenos sredstev med skladi brez stroškov in z odlogom plačila davka na kapitalski dobiček.

Za še več informacij se lahko obrnete na finančne svetovalce, ki vam bodo odgovorili na vsa vprašanja povezana s skladi denarnega in obvezniškega trga ter ostalimi tipi vzajemnih skladov.


To je tržno sporočilo. Pred sprejemom naložbene odločitve preberite dokumente s ključnimi informacijami za vlagatelje in prospekt. Več na www.generali-investments.si. Generali Investments d.o.o., Ljubljana.


Vam je bila novica zanimiva?

Povejte prijateljem, da ste novico prebrali na Računalniških novicah.

Share
Prijavi napako v članku
Članek je pripravljen v sodelovanju s podjetjem Generali investments.
Vas zanima več iz te teme?
finance


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Zlati partner

Računalniški muzej

Celovška cesta 111, 1000 Ljubljana,
Že od leta 2004 si jemljemo za svoje osnovno poslanstvo opominjanje na informacijsko dediščino. Kot kulturna ustanova s sedežem v Ljubljani, se posvečamo zbiranju, ohranjanju ... Več
Zlati partner

Enaa / Gambit trade d.o.o.

Savska cesta 3a, 1000 Ljubljana, Tel: 01 437 63 33
Gambit trade d.o.o. je eno najstarejših in uspešnejših računalniških podjetij pri nas. S svojo inovativnostjo premikajo meje. Tako so že leta 1999 postavili tudi Enaa prvo spletno ... Več
Zlati partner

COLBY d.o.o.

Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš, Tel: 02 330 33 00
Podjetje Colby d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1993. Ukvarja se s prodajo iger za računalnike in igralne konzole. V začetku so prodajali preko pošte, kasneje preko lastne trgovine. ... Več

RSLukan, Matjaž Lukan s.p.

Pri malem kamnu 11, 1000 Ljubljana, Tel: 051 302 160
Delovanje sodobne družbe je pogojeno z brezhibnim delovanjem računalniških in informacijskih sistemov. Predstavljajte si svet brez tehnologije ali še huje, svet brez ustrezne IT ... Več