Generacijske razlike v odnosu do televizije

Utrinek s tiskovne konference ob predstavitve rezultatov raziskave.

Starejši ljudje (50+) gledajo televizijo, da bi bili informirani, mlajši (16-29) pa zaradi razvedrila. Starejši preživijo več časa pred televizorjem kot mlajši in pogosteje snemajo svoje najljubše TV oddaje. Vse generacije Evropejcev smatrajo TV novice (52%) za najbolj verodostojen vir informacij, sledijo jim radio (18%) in časopisi (15%). Kljub temu pa so Evropejci skeptični glede vsebine novic: le 21% vprašanih jih verjame, da so informacije vedno ali ponavadi resnične. Večina Evropejcev (48%) verjame, da so novice nacionalne televizije in komercialnih TV postaj enako zanesljive, 41% vprašanih pa bolj zaupa novicam nacionalne TV postaje.

V Sloveniji jih 32% meni, da so verodostojne, 45% večinoma, 26% pa včasih ali sploh ne. 33% Slovencev zaupa bolj informativnim oddajam javnih TV postaj, 50% obema enako in 18% bolj komercialnim TV postajam.

To so nekateri od rezultatov vseevropske raziskave o odnosu do televizije, ki je bila izvedena na pobudo UPC, največjega širokopasovnega operaterja kabelske televizije v Evropi.

Raziskavo je koordinirala organizacija za mednarodne raziskave Research International, zajela pa je več kot 6000 potrošnikov v vseh 14 evropskih državah, kjer UPC nudi televizijske storitve 10 milijonom potrošnikov: Nizozemska, Francija, Avstrija, Švica, Norveška, Švedska, Irska, Belgija, Poljska, Romunija, Madžarska, Češka, Slovaška in Slovenija.
UPC bo uporabil rezultate raziskave pri odločanju o ponudbi svojih storitev ter pri tem upošteval kulturne razlike med evropskimi gledalci.

Verodostojnost TV novic
Kar se tiče kredibilnosti informativnih oddaj, le 21% vprašanih Evropejcev popolnoma zaupa televizijskim novicam. Informativnim oddajam nacionalne in komercialnih TV postaj skoraj v enaki meri zaupa 48% vprašanih, 41% vprašanih pa veliko bolj zaupa novicam nacionalne televizije. Romunija je edina država, kjer gledalci bolj verjamejo informativnim oddajam komercialnih televizij kot oddajam nacionalne televizije. Televizija je najpomembnejši medij, kadar se zgodi kaj katastrofalnega. V tem primeru 52% vseh vprašanih Evropejcev smatra televizijo za najbolj zanesljiv vir informacij, sledijo pa ji radio (18%) in časopisi (15%). Internet velja za bolj zanesljiv informacij med mladimi (16%) kot med starejšimi (10%).

Slovenija: 53% meni, da je najbolj verodostojen vir informacij v primeru nesreč TV, 16% radio, 21%časopisi in 8% internet

Mladi Evropejci ne marajo verskih in političnih oddaj
Pri večini evropskega prebivalstva je glavni razlog za gledanje televizije želja po informiranosti (55%). Poljaki s 76% zelo presegajo to številko. Od vseh Evropejcev le Irci gledajo televizijo predvsem zaradi zabave. Izstopa Norveška, kjer skoraj tretjina vprašanih gleda televizijo iz izobraževalnih namenov. Obstajajo pa tudi pomembne razlike med generacijami. V starostni skupini nad 50 let 69% vprašanih trdi, da je želja po informiranosti najpomembnejši razlog za gledanje TV, medtem ko 56% vprašanih iz starostne skupine 16-29 let pravi, da je glavni razlog razvedrilo.

Za 68% vprašanih Evropejcev so TV oddaje o nacionalni politiki zanimive, čeprav jih le 40% dejansko spremlja. Zanimivo je, da pri 53% vprašanih Evropejcev televizijski programi do neke mere vplivajo na njihovo odločanje na političnih volitvah; najbolj pri Romunih (74%) in najmanj pri Madžarih (35%). Pri tem vprašanju ni generacijskih razlik. Pri Slovencih na 54% nikoli ne vplivajo Tv oddaje o politiki na glasovanje na volitvah, 35% včasih, in 12% vedno ali pogosto.
Mlajše Evropejce niti malo ne zanimajo oddaje o zunanji ali notranji politiki: spremlja jih le 17% vprašanih iz najmlajše starostne skupine v primerjavi s 44% Evropejcev starih 50 in več let.

V Sloveniji je relativno nizko spremljanje oddaj o domači politiki- 37%, 27% jih tovrstne oddaje zanimajo, a jih ne spremljajo, medtem ko 36% Slovencev tovrstne oddaje ne zanimajo.

Enako velja za verske oddaje: le 8% vprašanih mladih Evropejcev so všeč verske oddaje, medtem ko je takšnih starejših Evropejcev 23%. Kar 46% vprašanih mladih Evropejcev meni, da verske oddaje sploh ne bi smele biti predvajane na televiziji.

50% vprašanih Slovencev meni, da jih ne bi smeli predvajati (podobno kot Belgija in Norveška), 40% jim ne nasprotuje, vendar jih ne gleda, 10% pa jih spremlja.

Zasvojenci s televizijo
V povprečju se 89% vprašanih Evropejcev pogovarja o televizijskih oddajah; Nizozemci največkrat s svojimi partnerji, Romuni pa s sodelavci. 82% vprašanih Evropejcev gleda televizijo vsak dan. Največ gledajo televizijo Francozi: 70% vprašanih več kot dve uri dnevno. V Švici ta odstotek znaša le 31%. Zanimivo je, da starejši ljudje gledajo televizijo več kot mlajši: 62% vprašanih Evropejcev v starostni skupini 50 in več let gleda televizijo več kot dve uri dnevno, v kategoriji 16-29 let pa je takšnih 47%. Izmed vseh starostnih skupin starejši ljudje najpogosteje snemajo svoje najljubše oddaje (29%).

V Sloveniji gleda televizijo skoraj vsak dan več kot 2 uri 45% vprašanih, 34% skora vsak dan, vendar manj kot 2 uri dnevno, 21% do 4 oz. 5 krat na teden.

Srednja in Zahodna Evropa
Raziskava razkriva razlike med zahodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami, kjer deluje UPC, glede odnosa do televizije. Na splošno se prebivalci Srednje Evrope manj zanimajo za nove tehnologije kot Zahodni Evropejci. Prav tako imajo prebivalci Srednje Evrope manj televizijskih aparatov na gospodinjstvo kot Vzhodni Evropejci. Irci imajo največ TV aparatov, 53 % vprašanih jih ima tri ali več, v Sloveniji jih ima le 16% tri ali več, medtem ko jih ima samo eno televizijo 49% vprašanih.