Evropsko digitalno desetletje: Komisija začrtala pot k digitalno opolnomočeni Evropi do leta 2030

To je ključnega pomena tudi za prehod na podnebno nevtralno, krožno in odporno gospodarstvo. Cilj EU je, da bi bila digitalno suverena v odprtem in medsebojno povezanem svetu ter da bi si prizadevala za digitalne politike, ki ljudi in podjetja opolnomočajo, da izkoristijo trajnostno in uspešnejšo digitalno prihodnost, osredotočeno na človeka. To vključuje obravnavo ranljivosti in odvisnosti ter pospeševanje naložb.

Objavljeni načrt sledi pozivu predsednice von der Leyen o stanju v Uniji, da bi naslednja leta postala digitalno desetletje Evrope, odziva se na poziv Evropskega sveta k vzpostavitvi digitalnega kompasa in se opira na digitalno strategijo Komisije iz februarja 2020. V sporočilu je predlagan dogovor o sklopu digitalnih načel za hitro uvedbo pomembnih večdržavnih projektov in pripravo zakonodajnega predloga, ki določa trden okvir upravljanja, za spremljanje napredka – digitalni kompas.

“Imamo enkratno priložnost, da pri obnovi zgradimo še boljšo Evropo. Z novim večletnim proračunom ter mehanizmom za okrevanje in odpornost smo pritegnili doslej največja sredstva za naložbe v digitalni prehod. Pandemija je pokazala, kako pomembne so digitalne tehnologije in znanja ter spretnosti za delo, študij in komunikacijo ter kje obstaja prostor za izboljšave. Zdaj moramo poskrbeti, da bo to evropsko desetletje digitalno, tako da bo lahko vsem državljankam in državljanom ter podjetjem na voljo najboljše, kar digitalni svet lahko ponudi. Današnji digitalni kompas nam jasno kaže način, kako to doseči.“

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije

Digitalna vizija EU

Komisija predlaga digitalni kompas, s katerim bi se digitalne ambicije EU do leta 2030 prelile v konkretne ukrepe. Temelji na štirih glavnih točkah.

Digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko kvalificirani strokovnjaki na digitalnem področju

Do leta 2030 bi moralo vsaj 80 % odraslih imeti osnovna digitalna znanja in spretnosti, v EU pa bi moralo biti zaposlenih 20 milijonov strokovnjakov za IKT, pri čemer bi se moral delež žensk na takih delovnih mestih povečati.

Varne, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture

Do leta 2030 bi morala imeti vsa gospodinjstva v EU gigabitno povezljivost, vsa poseljena območja pa bi morala biti porkita s 5G; proizvodnja vrhunskih in trajnostnih polprevodnikov v Evropi bi morala znašati 20 % svetovne proizvodnje; v EU bi bilo treba uvesti 10 000 podnebno nevtralnih zelo varnih robnih vozlišč in Evropa bi morala imeti svoj prvi kvantni računalnik.

Digitalna preobrazba podjetij

Do leta 2030 bi morala tri od štirih podjetij uporabljati storitve računalništva v oblaku, velepodatke in umetno inteligenco; več kot 90 % malih in srednjih podjetij bi moralo doseči najmanj osnovno raven digitalne intenzivnosti; število samorogov EU pa bi se moralo podvojiti.

Digitalizacija javnih storitev

Do leta 2030 bi morale biti vse ključne javne storitve na voljo prek spleta; vse državljanke in državljani bodo imeli dostop do svojih e-zdravstvenih kartotek; 80 % pa bi jih moralo uporabiti elektronsko identifikacijo.

Kompas določa trdno skupno strukturo upravljanja skupaj z državami članicami, ki temelji na sistemu spremljanja z letnim poročanjem s semaforji. Cilji bodo vključeni v program politike, o katerem se bosta dogovorila Evropski parlament in Svet.

Večdržavni projekti

Komisija bo zaradi boljšega obravnavanja vrzeli v kritičnih zmogljivostih EU olajšala hiter začetek izvajanja večdržavnih projektov, pri čemer bodo kombinirane naložbe iz proračuna EU, držav članic in industrije v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih finančnih sredstev EU.

Države članice so se v svojih načrtih za okrevanje in odpornost zavezale, da bodo najmanj 20 % namenile prednostni nalogi digitalizacije. Morebitni večdržavni projekti vključujejo vseevropsko medsebojno povezano infrastrukturo za obdelavo podatkov; zasnovo in uvedbo naslednje generacije zaupanja vrednih procesorjev z majhno porabo električne energije ali povezane javne uprave.

Digitalno državljanstvo: pravice in načela za Evropejce in Evropejke

Osrednjo vlogo ima univerzalna digitalna identiteta. Okvir digitalnih načel bo pomagal spodbujati in ohranjati vrednote EU v digitalnem prostoru. Okvir bo opredeljen s široko družbeno razpravo. Vključeval bi lahko naslednje elemente:

Digitalne pravice

• svoboda izražanja, vključno z dostopom do raznolikih, verodostojnih in preglednih informacij
• svoboda do ustanovitve podjetja in poslovanja po spletu
• varstvo osebnih podatkov in zasebnosti
• varstvo intelektualnega ustvarjanja posameznikov v spletnem prostoru

Digitalni principi

• varno in zaupanja vredno spletno okolje
• splošno digitalno izobraževanje in spretnosti
• dostop do digitalnih sistemov in naprav, ki spoštujejo okolje
• dostopne in na človeka osredotočene digitalne javne storitve in uprava
• etična načela za algoritme, osredotočene na človeka
• zaščita in opolnomočenje otrok v spletnem prostoru
• dostop do digitalnih zdravstvenih storitev

Komisija bo predlagala vključitev takšnega sklopa digitalnih načel in pravic v medinstitucionalno svečano izjavo, ki bo:

• določila skupno referenčno merilo na evropski ravni za temeljne pravice in vrednote v digitalnem prostoru
• zagotovila, da vsi državljani in državljanke uživajo koristi digitalizacije, so usposobljeni za digitalno družbo ter svoje pravice uveljavljajo na spletu in drugje
• vodila EU in države članice pri oblikovanju in izvrševanju usklajenih politik
• pomagala spremljati dojemanje koristi digitalizacije v Evropi v letni raziskavi Eurobarometer