Astronomija in Možgani – IZKLICNA CENA 1 €!

Astronomija postavlja velika vprašanja: kje sem in od kod prihajam? Ko so najrazličnejši misleci razglabljali o svojem obstoju, so v odgovorih pogosto nastopale zvezde: kot preroški objekti, ki so kazali pot naprej, kot pomoč pri navigaciji (pri čemer so v resnici kazale pot), ali kot nespremenljive, stalne točke, s katerimi merimo vesolje.

Pogled na zvezde v jasni noči, ki jemlje dih, dovolj nazorno pojasnjuje, zakaj sta prve astronome navdihovala magija in božansko. Morda so bili prvi zvezdni katalogi poskus, da bi bolje razumeli bogove in napovedovali, kaj prinaša prihodnost. Vendar se je kmalu vpletla še ena človeška lastnost – ljubezen do vzorcev – in astronomi od Mehike do Kitajske so začeli razpletati nebeško predstavo svetlobe na nočnem nebu.

Telesa, ki se niso pokoravala pravilom, so v skrbno zabeleženih podatkih izstopala. In prav ta izjemna telesa – planeti, kometi, nove (zvezde, ki zasijejo na novo) in megličasti vrtinci med pikami zvezdne svetlobe – so bile prve neznanke, ki so pomagale razrešiti mnoge skrivnosti kozmosa.

Danes zgodovino vesolja podrobno poznamo – tako vsaj mislimo. A v nepojmljivo veliki prostranosti bomo nemara odkrili nepravilnosti, ki bi utegnile spremeniti sprejeto različico dogodkov – in to ne prvič.

Moderna astronomija se je tako kot druge vede razdelila in obsega astroseizmologijo, ki spremlja potresno notranjost zvezd, astrobiologijo, ki išče kraje, kjer bi morda vzniknilo življenje, in kozmologijo, ki se ukvarja s širšo sliko. Trenutno astronomi še vedno vidijo samo en odstotek te slike, vse drugo je temno – povsem dobesedno. Bomo kdaj videli vse?

MOŽGANI – Ilustrirana zgodovina nevroznanosti

Razmišljanja in dejanja vélikih mislecev so vedno povod za imenitne zgodbe, in sto smo jih izbrali za to knjigo. V središču vsake zgodbe je pomemben problem, iz katerega se je izcimilo odkritje, ki je spremenilo človekov pogled na svet.

Nova spoznanja ne prihajajo med nas v svoji dokončni obliki; veliko umov se ukvarja z zlaganjem dokazov v sestavljanko in se korak za korakom bliža odgovorom. Ta knjiga sledi razvoju nevroznanosti, ki raziskuje, kako možgani upravljajo telo, zaznavajo svet ter ustvarjajo naša čustva, misli in osebnosti. Zgodba o nevroznanosti, ki je razvejena v številne stranske zgodbe, pripoveduje, kako so raziskovalci postopoma odkrili, da je 1,3-kilogramska kepa maščobe in beljakovin v človeški glavi pravzaprav skupek 83 milijard celic, povezanih v mrežo, zgrajeno iz trilijonov povezav. Prastare kulture so videle v možganih organ, ki človeka hladi; zanje je duša prebivala v srcu. Kasneje so ljudje razumeli možgane kot središče »živalskih duhov«, ki tečejo po živcih in tako vladajo telesu. Z odkritjem nevrona so se ta pojmovanja spremenila in od tedaj razumemo možgane kot mrežo celic, ki komunicira z električnimi impulzi in kemičnimi prenašalci sporočil. Nevroznanost nam je o možganih, ki so gotovo najbolj zapletena stvar v vesolju, povedala veliko, vendar bo ta mlada znanost razkrila še marsikaj.

Avkcija je pripravljena v sodelovanju s podjetjem TZS D. D., LJUBLJANA (Več o izdelku)