Kako se pripravljamo na delovna mesta, ki še ne obstajajo?

Tehnologija je močno orodje, ki lahko na več načinov podpira in preoblikuje izobraževanje. Od tega, da učiteljem olajša ustvarjanje učnih gradiv do novih načinov učenja in sodelovanja. V zadnjih dveh letih pa je izobraževanje na daljavo z vstopom virusa Covid-19 v naša življenja dobilo povsem nove dimenzije, pri čemer je tehnologija odigrala pomembno vlogo.

Bodo učitelji v učilnicah prihodnosti prisotni?

Izobraževalne ustanove z različno hitrostjo uvajajo tehnološke spremembe. Neizpodbitno dejstvo je, da se tudi najbolj staromodni učitelji ne morejo izogniti implementaciji novih orodij, ki temeljijo na sodobni tehnologiji. Slednja so ali pa še bodo postala temelj šolskega vsakdana. Tudi največji nasprotniki tehnologije v učilnici so morali v koronskih časih popustiti zahtevam šolstva in učencev.

Učilnice prihodnosti naj bi bile zaznamovane z učno analitiko, inteligentnimi mentorji, AI in strojnim učenjem. Če se bodo napovedi uresničile (do takrat imamo še vsaj 10 let časa), kakšna bo usoda učiteljev in pedagogov? Učitelji so danes pobudniki ali zaviralci pri uvajanju nove tehnologije v učilnice. Odvisno od njihove avtonomije, imajo pogosto vsaj določeno vlogo oziroma določeno mero vpliva pri odločanju o tem, katera orodja bodo uporabljali sami in njihovi učenci. Katere dejavnike upoštevajo pri svoji odločitvi? Zagotovo učinkovitost in priročnost orodja za učence, končni rezultat uporabe in prihranjen čas.

Odgovornost učiteljev je sprejeti tehnologijo in z njo sodelovati. Sprejeti morajo tudi, da tehnologija določene naloge opravi hitreje in bolj natančno. Ocenjevanje in vizualiziranje učnih procesov lahko namesto enega tedna trajata le nekaj minut. Tehnologija se ne utrudi in ni dovzetna za človeške napake (izjema je človeška napaka v programiranju tehnologije). Ali to pomeni, da bodo učitelji v prihodnosti izumrli?

Ne, vsaj ne v času našega življenja. Ne glede na prednosti tehnologije je človeški um še vedno unikaten in boljši v skoraj vseh pogledih. Dober primer je individualno oziroma prilagojeno učenje. Trenutno izobraževalna tehnologija vsakemu učencu še ni sposobna prilagoditi svojega načina učenja. Pedagogi so strokovnjaki za prepoznavanje talentov in pomanjkljivosti svojih učencev, zbrane podatke pa lahko zlahka uporabijo za prilagoditev učnega načrta. Tukaj tehnologija (še) ne more konkurirati, v trenutni obliki pa lahko pomaga učiteljem pri prepoznavanju učnih problemov. Učna analitika, umetna inteligenca, strojno učenje so slišati super in so zakladnica podatkov, vendar morajo biti učiteljem predstavljeni v uporabni obliki. Čeprav ni strahu za obstoj učiteljev, potrebujemo takšne, ki razumejo tehnologijo in je ne zavračajo kar tako. Prav tako potrebujemo tehnologijo, ki razume učitelje.

Kako se bodo izobraževalne ustanove prilagodile novim zahtevam delovnega trga?

Veliki premiki v tehnologiji in globalizaciji se že dogajajo in hitro spreminjajo podobo delovnega trga. Danes najbolj iskana delovna mesta pred 10-15 leti niti niso obstajala. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo spremembe na delovnem trgu v prihodnje dogajale še hitreje. Pandemija je pospešila implementacijo avtomatizacije in digitalizacije. Agilna podjetja, ki so bila pripravljena na spremembe, so doživela neverjetno rast, spet druga pa so izginila iz obličja zemlje. Enako velja za zaposlene. V času dela na daljavo ali številnih delavcev na čakanju so podjetja pospešeno implementirala avtomatizirane procese. To pa pomeni, da se nekatera delovna mesta srečujejo z izumrtjem. Nekateri delavci na čakanju so tam tudi ostali, podjetja so jih enostavno zamenjala za tehnologijo. Nabor znanja se spreminja v večini industrij. Povečalo se je povpraševanje po podatkovnih analitikih in znanstvenikih, strokovnjakih za elektronsko prodajo in mojstrih za družbene medije. Kmalu se bo zaradi razvoja novih tehnologij povečalo tudi povpraševanje po strokovnjakih za umetno inteligenco, strojno učenje, big data, avtomatizacijo, robotiko, genetiko in blockchain.

Bodoče generacije delavcev čaka veliko ovir in polno neznank. Po vsej verjetnosti bodo po končanem študiju opremljeni z neustreznim znanjem za delovno mesto prihodnosti. Le kako bi bili, če to delovno mesto niti še ne obstaja? Ta generacija bo nosila odgovornost za tlakovanje poti nadaljnjim generacijam, tako kot naši predniki pred nami. Na primer, delovno mesto etik za umetno inteligenco še ne obstaja, kar pomeni, da ne obstajajo smernice oziroma navodila, kaj posameznik potrebuje za delo na tem področju. Ravno zaradi tega se izobraževalne ustanove ne morejo pravočasno modernizirati, saj ne vedo, kaj nas čaka v prihodnosti. Kaj pa lahko storijo?

Odgovornost izobraževalnih ustanov je bodočo delovno silo opremiti s prenosljivim znanjem, ki ga bo lahko uporabila na številnih delovnih mestih. Dejstvo je, da je vse manj »doživljenjskih« delovnih mest. Mlada generacija delavcev danes svoje delovno mesto menja na nekaj let. Glavna napaka ali raje pomanjkljivost današnjih učnih programov je (prevelika) specializiranost. Učenci in učitelji so potisnjeni v ustaljene okvirje, kjer preučujejo/poučujejo le eno področje. Meddisciplinarnost, interdisciplinarnost in prenosljivo znanje kažejo pot naprej. Znanje, ki ga študentje osvojijo v prvem letniku, je ob diplomiranju lahko že zastarelo. Najpomembnejša veščina današnjih in bodočih delavcev bo sposobnost prilagajanja na spremembe. Prednost bodo imeli tisti, ki se bodo najbolje in najhitreje znali prilagoditi spremembam na trgu.

Interaktivni LCD zasloni izboljšujejo uspešnost učencev

Zadržati osredotočenost učencev v svetu, v katerem prevladuje tehnologija, ni lahka naloga. Šole so dalj časa aktivno iskale načine, kako zatreti uporabo tehnologije v šoli in zmanjšati čas, preživet pred elektronskim zaslonom. Čeprav se strinjamo, da bi vsi morali manj časa preživeti za zaslonom, je to skoraj nemogoče preprečiti, saj je vsak spekter našega življenja pogojen z uporabo pametne naprave. Namesto da stremijo k brezupnemu cilju, bi šole morale več časa posvečati implementaciji tehnoloških rešitev. Tako na primer nekatere šole že dalj časa uporabljajo interaktivne LCD zaslone in interaktivne table, ki spodbujajo aktivno učenje. Učenci so na robu sedežev in nestrpno pričakujejo, kaj se bo prikazalo na interaktivnem zaslonu.

Interaktivni zasloni in table so v mnogih pogledih nadgradnja klasične bele table. Opremljeni so s številnimi funkcijami, ki izboljšujejo izobraževalno izkušnjo tako za študente kot tudi učitelje. Kot rečeno, interaktivni zasloni mobilizirajo celotno učilnico. Na primer, prikazovanje videoposnetkov, video razlag in infografik spodbudi učence k vključevanju v učni proces. Zasloni na dotik omogočajo skupinam študentov, da enotno urejajo in eksperimentirajo z večpredstavnostno vsebino na zaslonu. Svoje ideje pa lahko zlahka in takoj delijo z ostalimi v učilnici.

Učenci v razredih, kjer je interaktivna tehnologija zaželena, so pogosto bolj organizirani in bolj pozorni. Uporaba interaktivne tehnologije že na osnovnošolski ravni ima lahko dolgoročne pozitivne posledice, ki vodijo v boljšo učno uspešnost in organiziranost učencev. Interaktivni zasloni prav tako izboljšajo komunikacijo med učitelji in učenci. Ko zasloni niso v uporabi za predavanja, jih lahko IT strokovnjaki in administratorji uporabijo za digitalno oglaševanje in za prikazovanje pomembnih sporočil.  Interaktivni LCD zasloni so rešitve vse v enem, kar pomeni, da šole za delovanje potrebujejo le internet in vtičnico. Sama namestitev je preprosta in ne zahteva ure in ure predpriprav ali tehničnega znanja. Tudi vzdrževanja skorajda rekoč ni, kar pomeni, da tudi ni vzdrževalnih stroškov.

Prednosti tehnologije v šolstvu

Učitelji želijo izboljšati uspešnost učencev, učenci pa si poleg uspeha želijo še pestrega nabora znanj. Tehnologija je lahko orodje za doseganje zastavljenih ciljev. Mladi skozi odraščanje osvojijo potrebno znanje za upravljanje s tehnologijo, učitelji pa se za pridobivanje ustreznih kompetenc zanašajo na administratorje in vodstvo izobraževalnih ustanov.

Tehnologija omogoča enostaven dostop do informacij, pospešeno učenje in priložnosti za uporabo pridobljenega znanja. Študenti imajo možnost poglobljenega raziskovanja novih področij in razumevanja zapletenih konceptov. Izobraževalna tehnologija spodbuja sodelovanje in razmišljanje izven ustaljenih okvirjev. Učitelji lahko na bolj interaktiven način sodelujejo z učenci, slednji pa lažje sodelujejo med seboj. Ta ideologija je v nasprotju, kar smo bili vajeni pred začetkom tisočletja, ko sta bila v ospredju individualizem in samostojnost. Danes se spodbuja sodelovanje in komunikacijo. Pri skupinskih projektih lahko učenci prosto izmenjujejo svoje misli in ideje, hkrati pa tehnologija poenostavlja individualno mentorstvo z učiteljem.

Pouk lahko poteka v klasični učilnici, s pomočjo tehnologije pa se lahko preseli tudi na splet oziroma mobilne naprave. Priljubljene so tudi hibridne učilnice, ki združujejo analogno in digitalno. Izobraževalna tehnologija spodbuja prilagojeno učenje oziroma prilagajanje učnega načrta vsakemu študentu posebej. Učitelji lahko oblikujejo pouk na podlagi interesov in zahtev učencev. Dodatna prednost je, da se učenci učijo po lastnem ritmu. Česar jim ne uspe razumeti v (spletni) učilnici, lahko osvojijo v svojem prostem času s pomočjo različnih medijev: videev, podcastov in podobno.

Učitelji lahko izkoristijo tehnologijo za doseganje novih ravni produktivnosti, uporabijo priročna digitalna orodja za razširitev učnih možnosti ter povečajo podporo in sodelovanje učencev. Tudi sebi lahko naredijo uslugo in si s tehnologijo izboljšajo metode poučevanja. Tudi ustanove imajo korist: zmanjšajo stroške fizičnega poučevanja, izboljšajo uspešnost izobraževalnih programov ter kar najbolje izkoristijo čas pedagogov in učencev.

Katera IT znanja so najbolj zaželena (pri slovenskih podjetjih)?

Vodilna (slovenska) podjetja so v nenehnem iskanju delovne sile z ustreznimi IT veščinami in najbolj iskanimi sposobnostmi. Razvoj novih tehnologij potiska delovno silo k potrebi po učenju novih najbolj iskanih veščin in prilagajanju delovnim mestom prihodnosti. Svetovni gospodarski forum (WEF) v poročilu Future of Jobs napoveduje, da se bo 50 % vseh zaposlenih do leta 2025 moralo prekvalificirati in svoje znanje usmerilo v interakcijo s stroji in algoritmi. Kateri IT poklici so najbolj iskani in najbolje plačani?

Računalništvo v oblaku. Delovna mesta na področju računalništva v oblaku so v neverjetnem porastu, ker vse več podjetij prehaja s strežniške infrastrukture na rešitve v oblaku. Platforme v oblaku prav tako ponujajo številne rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci in strojnem učenju.

Kibernetska varnost. Varnostni strokovnjaki so že dalj časa na seznamu najbolj iskanih IT strokovnjakov in potreba po izkušenih kibernetski strokovnjakih se vsako leto povečuje. Izguba podatkov lahko pusti katastrofalne posledice. Najbolj iskane veščine so: Varnostno omrežje (Security Network), Varnost in ocena ranljivosti (Security and Vulnerability Assessment) in podobno.

Umetna inteligenca in strojno učenje. Znanje o TensorFlow, Python, Java, R in obdelava naravnega jezika je na vrhu seznama zahtevanih veščin pri največjih svetovnih podjetjih. IT strokovnjaki, ki so specializirani za delo z orodji umetne inteligence in strojnega učenja, podjetju pomagajo zagotoviti ustreznejše, prilagojene in inovativne storitve in izdelke.

Navidezna in obogatena resničnost. Številne industrije, kot so razvedrilo, izobraževanje, zdravje, proizvodnja in oglaševanje, so z odprtimi rokami sprejele VR, AR in XR (razširjena resničnost) tehnologijo. V naslednjih nekaj letih bodo tehniki, ki so osvojili te tehnologije, zagotovo zelo iskani.

Blockchain. Blockchain tehnologija se ne uporablja samo za kriptovalute, ampak tudi za trgovanje P2P (peer-to-peer), shranjevanje podatkov, upravljanje identitet, pametne pogodbe, namene digitalnega oglaševanja in še več. Blokchain razvijalce, ki razumejo tehnologijo veriženja blokov, bodo lovila največja IT podjetja, ki želijo začeti z razvojem decentraliziranih aplikacij. Facebook (Meta), Amazon, IBM in Microsoft že delajo na razvoju blockchaina.

Kaj pa v Sloveniji? Katera znanja so najbolj iskana in kako lahko mladi zaposleni izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti?

Najbolj iskana znanja so za delovna mesta Programer, Arhitekt informacijskih sistemov, QA inženir. [Študenti] [n]aj se že v času študija usmerijo v Informatiko, da lahko že tekom študija oz. študijske prakse pridobijo delovne izkušnje, katere so jim ob prvih zaposlitvah prednost.

Tamara Kušar, kadrovski specialist, podjetje Mikrocop

Znanja, ki jih trenutno iščemo v našem podjetju so vezana na naš tech stack. Torej, če na kratko povzamem – Java programski jezik, poznavanje cloud tehnologij, kot so GCP, Azure, AWS in poznavanje Linux okolja.
Bodočim IT strokovnjakom bi predlagal, da si postavijo trdne temelje, na katerih bodo gradili svoje tehnično znanje. Naj bodo prilagodljivi glede učenja novih tehnologij. Predvsem pa naj se povezujejo s starejšimi, bolj izkušenimi inženirji v segmentu, kjer želijo karierno napredovati. Mladi iskalci zaposlitve si lahko najhitreje zagotovijo konkurenčno prednost na ta način, da čimprej pridobijo delovne izkušnje. Za začetek to lahko dosežejo že s kakšnim ljubiteljskim projektom, npr. razvoj neke aplikacije za lastno uporabo.

Edmond Široka, kadrovski specialist, podjetje HYCU

Ker delujemo na področju ved o življenju, hkrati pa zaposlujemo IT strokovnjake, nam je ključno znanje neka matematična/znanstvena osnova, ki omogoča našim IT strokovnjakom, da se dobro znajdejo tudi v “biološkem” domenskem svetu, hitro razumejo problematiko in so sposobni v hitrem času začeti delati na predlogu tehnoloških rešitev za dan problem. Torej, čim več “inženirske” žilice. Seveda nam je zelo pomembna tudi strokovnost v IT tehnologijah, torej, načrtovanje in razvoj programskih rešitev v visoko-nivojskih programskih jezikih za razvoj namiznih in spletnih aplikacij. Zadnje čase smo zelo usmerjeni v C#, .NET tehnološki stack, WPF za namizne aplikacije, ter Angular za spletne uporabniške vmesnike.

Bodočim IT strokovnjakom bi svetovali, da se čim bolj poglobijo v razumevanje programskih konceptov in vzorcev. To je nekaj, kar svežim diplomantom iz fakultete manjka, čeprav je po svoje logično, saj razumevanje le-teh pride z izkušnjami in razvojem poslovnih aplikacij, kjer so potrebe pogosto precej drugačne od znanstvenih programov.

Mislim, da dobro zastavljena karierna pot na začetku daje prednost širini in šele kasneje globini. V Sloveniji imamo dobre fakultete, ki študentom dajo zelo dobro, tudi poglobljeno, teoretično osnovo (vsaj tehnične fakultete Univerze v Ljubljani – FRI, FE, FS, FMF). Večjo težavo imamo pri dobrem in “mehkem” prehodu v industrijo in uporaba vsega tega teoretičnega znanja za izboljšavo procesov ter razvoj novih produktov v industriji. Zato bi predlagal, naj bodo v začetku čim bolj “zvedavi” in zainteresirani za različne aktivnosti v sektorju IT ter poskusijo z delom na več različnih področjih (npr. razvoj namiznih aplikacij, razvoj spletnih aplikacij, vgrajenih naprav, zalednih sistemov, uporabniškega vmesnika, podatkovnih baz, ipd.).

Luka Murn, vodja razvoja, podjetje Biosistemika

V našem podjetju so najbolj iskana znanja C programiranja vgrajenih sistemov (embedded systems) ter C++ programiranja. Na trgu je tudi zelo malo dobrih “software arhitektov”. Bodočim strokovnjakom svetujemo, da se čim bolj osredotočijo na pridobivanje praktičnih izkušenj bodisi v industriji ali na domačih projektih.

Janez Jarc, izvršni direktor, podjetje iSYSTEM Labs

Več na temo izobraževanja v naši spletni rubriki Poslovne rešitve.