Davos: Sodobni izzivi zahtevajo sodelovanje vseh, ne samo vlad
Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je predstavila usmeritve Slovenije pri sprejemanju zakonodaje in iskanju sinergij z gospodarstvom.
Partnerstva in sodelovanje v digitalni družbi
Po njenih besedah so izzivi našega časa tako zahtevni, da nanje ne morejo odgovarjati le vlade ali državne ustanove same, pač pa terjajo sodelovanje vseh akterjev v družbi. Vlade lahko z regulativnimi ukrepi in vlaganji v inovacije in kadre spodbujajo podjetja pri doseganju trajnostnega napredka za vse in pri iskanju učinkovitih rešitev v korist celotne družbe, pa tudi pri sinergijah strateških partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem.
Zato Slovenija pri reguliranju uporabe umetne inteligence stremi k razumljivi, jasni in stabilni ter zlasti predvidljivi in zato lažje uresničljivi ureditvi, kjer bodo podjetja zlahka prepoznala priložnosti in obveznosti ter bodo lahko sledila hitremu razvoju digitalnih tehnologij. Posebno je opozorila na vlaganja v izobraževalne programe in usposabljanja, kjer se zaposleni lahko opremijo z veščinami, nujno potrebnimi v digitalni dobi.
Glede potrebnega sodelovanja tudi Svetovni gospodarski forum zagotavlja edinstveno platformo ne le za izmenjavo najboljših praks med državami, pač pa tudi za povezovanje zasebnih podjetij in civilne družbe pri sprejemanju skupnih zavez pri sprejemanju tehnologij, ki služijo človeštvu.
Pomen zaupanja in vključenosti
Po besedah ministrice Stojmenove Duh lahko vlada spodbuja naložbe v infrastrukturo z raznimi ukrepi, kot so spodbujevalni programi, davčne olajšave, nepovratna sredstva, javno-zasebna partnerstva, digitalna pomoč ruralnim območjem, povečevanje digitalne pismenosti med ranljivimi skupinami prebivalstva, povezovanje na globalni ravni pri razvoju umetne inteligence. Vendar pa se prava digitalna preobrazba zmeraj začne z zaupanjem državljanov in podjetij v sodobne tehnologije, saj so usposobljeni in motivirani državljani po besedah ministrice ključ do boljših in inovativnih rešitev, digitalni prehod pa je uspešen, ko so vanj enakopravno vključeni vsi prebivalci in nihče ni zapostavljen.
Posnetek panela je v celoti dostopen na spletni strani Svetovnega gospodarskega foruma.
Delovna mesta prihodnosti
Srečanje v Davosu se je začelo v ponedeljek 15. 1., z razpravo o usposabljanjih in prekvalifikacijah za delovna mesta prihodnosti pa se je ministrica forumu pridružila v sredo, 17. Januarja.
V Sloveniji veliko delamo na digitalnih usposabljanjih vseh ciljnih skupin. Pomembno je, da javni uslužbenci razumejo, da je pri pripravi novih ukrepov in storitev treba zagotoviti, da imajo državljani primerne digitalne veščine, da lahko te storitve uporabljajo, je menila ministrica Stojmenova Duh. Kar dolgo traja, preden se začne nov program s področja digitalnih tehnologij izvajati na fakulteti, tudi do 5 let. Zato je pomembno, da imamo krajše programe preusposabljanj za državljane, pri njihovem oblikovanju pa morajo sodelovati državna uprava, podjetja in znanstveno-raziskovalna sfera, je dejala ministrica Stojmenova Duh.
Po njenih zagotovilih v Sloveniji pri mladih delamo na dolgi rok in zagotavljamo veščine, ki jim bodo pomagale pri lažji vključitvi na trg dela. Odrasli se vključujejo v programe preusposabljanj, ker se pojavljajo nova delovna mesta, za katera bodo potrebovali nove veščine. Starejšim pa zagotavljamo veščine, ki jim pomagajo uspešno uporabljati digitalne storitve v javnem in zasebnem sektorju.
Osrednja tema neformalnega srečanja svetovnih gospodarskih voditeljev (IGWEL) pa je bila razprava o tem, kako pametno regulirati umetno inteligenco, da to ne bo oviralo razvoja in inovacij niti ne bo ogrozilo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ko umetna inteligenca sreča izobraževanje
Digitalne tehnologije in umetna inteligenca pa ne bodo spremenile le delovnega okolja, temveč tudi naše vsakodnevne aktivnosti, je v četrtek, 18. januarja, v razpravi o uporabi umetne inteligence v izobraževanju opozorila ministrica Stojmenova Duh. Zato je treba zagotoviti digitalne veščine celotnemu prebivalstvu. Cilji Slovenije do leta 2030 so vsaj 80 odstotkov odraslih, opremljenih z osnovnimi digitalnimi veščinami (trenutno 55 odstotkov), 30-odstotno povečanje števila kandidatov za univerzitetne programe STEM, 25-odstotni delež žensk v poklicih STEM (trenutno 17 odstotkov) in 10-odstotni delež strokovnjakov s področja IKT med zaposlenimi (trenutno 4,8 odstotka).
Posnetek panela je v celoti dostopen na spletni strani Svetovnega gospodarskega foruma.
Umetna inteligenca in kvantne tehnologije
Da bi zaščitila svoje strateške interese, avtonomijo in varnost ter se izognila strateški odvisnosti od zunanjih virov, pa mora EU vzpostaviti lastne zmogljivosti za raziskave in razvoj kvantnih tehnologij ter proizvodnjo naprav in sistemov, ki temeljijo na njih, je ministrica Stojmenova Duh poudarila na razpravi o kvantnih tehnologijah in kibernetski varnosti.
Kvantne tehnologije postajajo področje globalnega strateškega pomena in prinašajo pomembne spremembe v različnih sektorjih, vključno z računalništvom, varnimi komunikacijami, energijo, zdravstvom, proizvodnjo, varnostjo in vesoljem ter pomenijo preboj na področju obdelave, shranjevanja in izmenjave podatkov. Ogromen potencial kvantnih tehnologij pomeni tudi, da predstavljajo vse bolj konkurenčno področje na svetovni ravni. V Evropski uniji pa inovatorji in industrija še ne izkoriščajo v celoti potenciala v tolikšni meri kot v drugih regijah po svetu, ki vanje veliko vlagajo.
Posnetek panela je v celoti dostopen na spletni strani Svetovnega gospodarskega foruma.
Prijavi napako v članku