Če se že boste s čim okužili, potem se boste z izsiljevalsko kodo!

Ekipa spletnega portala Bleeping Computer je na začetku leta z obsežno raziskavo na spletu dokazala, da so izsiljevalske kode na voljo praktično vsem, ki jih želijo kupiti. Tu gre za škodljive programske kode, ki nič hudega slutečim uporabnikom zašifrirajo vse za uporabnike pomembne datoteke, nepridipravi pa od žrtev zahtevajo plačilo odkupnine v zameno za ključ za dešifriranje. Škodljive programske kode so na voljo v programskem jeziku Javascript, po potrebi pa so na voljo tudi različice izdelane v programskem jeziku HTML in CSS.

Enostavno dostopnost izsiljevalskih programskih kod so s pridom seveda izkoristili številni nepridipravi širom sveta, kar so tudi dokazali raziskovalci podjetja Kaspersky Lab. V obdobju od januarja do marca letos se je v obtoku pojavilo 2.900 novih izsiljevalskih programskih kod, kar je za kar 14 odstotkov več kot v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani. Poleg tega se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani povečalo tudi število napadov s tovrstnimi zlonamernimi kodami, in sicer za 30 odstotkov. Vodilna izsiljevalska koda v letošnjem letu je Teslacrypt (58,4 odstotkov), sledijo pa ji CTB-Locker (23,4 odsttkov) in CryptoWall (3,4 odstotkov). Najpogostejši način njihove porazdelitve je bil preko elektronske pošte z zlonamernimi priponkami ali povezave do zlonamernih spletnih strani.

Na srečo se lahko pastem nevarnim škodljivim programskim kodam izognemo na zelo preprost način. Med varnostnimi sporočili gre upoštevati, da ne odpiramo sumljive elektronske pošte in priponk od neznanih pošiljateljev, imamo varnostne kopije svojih podatkov, posodabljamo svoj operacijski sistem, spletne brskalnike, Javo, Adobe Reader ter vso ostalo ranljivo programsko opremo. Prepričati se moramo tudi, da uporabljamo zadnjo različico dovolj kakovostnega in zanesljivega protivirusnega programa.