Bruselj z novo digitalno strategijo za boljšo prihodnost Evrope

Evropska komisija je 19. februarja predstavila digitalno strategijo, s katero naj bi Evropa postala pomembna igralka na digitalnem področju, na katerem zdaj zaostaja za ZDA in Kitajsko, in sicer ob ohranitvi visokih varnostnih in etičnih standardov. Nova strategija na prvo mesto postavlja človeka. Namen evropske digitalne strategije je zagotoviti tehnološko suverenost Evrope v odnosu do ZDA in Kitajske ter zagotoviti visoke varnostne in etične standarde na področju digitalnih tehnologij, še zlasti umetne inteligence, ki radikalno spreminjajo način komuniciranja, življenja in dela, ko internet stvari povezuje svet na nov način in ko se zbira vse več podatkov.

Dejstvo je, da tehnološki velikani, kot so Google, Facebook in Amazon danes izkoriščajo velik delež svetovnih podatkov. Eden glavnih namenov nove evropske strategije je narediti Evropo bolj konkurenčno. “Priznavamo, da smo zamudili prvo bitko,” je poudaril evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. Še enkrat več so v Bruslju poudarili pomen visokih etičnih in varnostnih standardov. “Z novimi tehnologijami ne smejo priti nove vrednote,” je opozorila izvršna podpredsednica za digitalne teme Margrethe Vestager.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen pa je navedla besede izraelskega zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija iz njegove svetovne uspešnice 21 naukov za 21. stoletje, da so bili ljudje vselej boljši pri izumljanju orodij kot pri njihovi modri uporabi. Ključno je zagotoviti zaupanje ljudi v umetno inteligenco, je poudarila. Nova digitalna strategija je sestavljena iz treh delov: splošnega sporočila o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, bele knjige o umetni inteligenci, s katero je komisija sprožila 12-tedensko posvetovanje o ureditvi tega področja, ter strategije o izboljšanju dostopa do množičnih podatkov in njihove uporabe.

Von der Leynova poudarja, da je govora o pozitivnih učinkih umetne inteligence premalo. Naštela je samo nekaj najbolj pomembnih načinov rabe umetne inteligence – na primer boljšo diagnozo v zdravstvu, robotski kirurški posegi, usmerjeno kmetovanje, s katerim lahko zmanjšamo uporabo pesticidov, in pametno ogrevanjem stavb, s čimer lahko privarčujemo energijo. Vsi ti načini rabe umetne inteligence so že med nami, vendar ljudje poznamo po večini samo tiste zgodbe, kjer tehnologija nastopa v negativni luči.

Vestagerjeva je posebej izpostavila eno najbolj kontraverznih, tehnologijo prepoznavanja obraza. Dotaknila se je tematike, kjer dotična tehnologija ni dovolj jasno regulirana in da bo ravno ta ureditev področja doprinesla korist za vse uporabnike. Drugi ključni del strategije je izboljšanje uporabe množičnih podatkov. Dandanes ogromna količina podatkov ostaja neporbljenih, s čimer izgubljamo na potencialih, ki jih ti podatki imajo. Predsednica komisije je omenila posebne podatkovne prostore, kjer se bodo podatki shranjevali in delili naprej, kar bo pospešilo inovacije po vseh področjih tehnologije.

V Bruslju izpostavljajo, da želijo z digitalno strategijo vzpostaviti ekosistem zaupanja in ekosistem odličnosti. Temeljno načelo pri urejanju področja umetne inteligence mora biti po navedbah bruseljskih uradnikov, da morajo biti pravila sorazmerna s tveganji – več tveganj torej pomeni strožja pravila in obratno. Drugo načelo je združevanje sil.