Bo Združeno kraljestvo sledilo Avstraliji pri omejevanju uporabe družbenih omrežij za otroke?

Združeno kraljestvo bi lahko sledilo državam, ki razmišljajo o strožjih omejitvah uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike. Britanski premier Sir Keir Starmer ni izključil možnosti prepovedi dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 16 let in poudaril, da so "na mizi vse opcije".

Starmer je ob tem izrecno omenil Avstralijo, kjer je bila nedavno uvedena prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let. O tej temi smo v kontekstu Avstralije že pisali, zdaj pa se zdi, da bi se razprava lahko razširila tudi na britanski politični prostor.

Naraščajoč politični pritisk

V britanskem parlamentu se razprava zaostruje. Prihodnji teden naj bi zgornji dom glasoval o predlogu spremembe zakona o dobrobiti otrok in šolah, ki bi mlajšim od 16 let preprečil dostop do družbenih omrežij. Če bo predlog sprejet, bo moral o njem v prihodnjih mesecih glasovati tudi spodnji dom parlamenta.

Podporo strožjim ukrepom izražajo politiki iz različnih strank. Vodja konservativcev Kemi Badenoch meni, da “zasvojljiva” družbena omrežja močno korelirajo s porastom težav v duševnem zdravju mladih. Tudi župan Velikega Manchestra Andy Burnham iz vrst laburistov se je strinjal z velikim delom teh ocen.

V ozadju naj bi med laburističnimi poslanci in uradniki raslo nezadovoljstvo, da so pobudo na tem področju prevzeli politični nasprotniki, kljub temu pa mnogi pričakujejo, da bo vlada na koncu sledila avstralskemu zgledu.

Primer Avstralije in odziv platform

Uvedba nove zakonodaje v Avstraliji že kaže konkretne učinke. Podjetje Meta je v prvem tednu skladnosti z novimi pravili na platformah Facebook in Instagram blokiralo približno 500.000 računov.

Starmer je ob razpravi izpostavil tudi širšo skrb glede izpostavljenosti otrok zaslonom že v zelo zgodnji starosti. Po njegovih besedah se otroci že pri štirih letih pojavljajo v šolah z izrazitimi posledicami pretirane rabe zaslonov.

Regulacija, ne le prepovedi

Vprašanje omejevanja uporabe družbenih omrežij odpira tudi pomisleke glede morebitnih stranskih učinkov. Fundacija Molly Rose, ki se ukvarja s preprečevanjem samomorov, opozarja, da bi prepovedi lahko škodljivo vsebino potisnile v manj nadzorovane in neregulirane spletne prostore.

Po njihovem mnenju bi morala vlada namesto enostavnih prepovedi pospešiti uvajanje dokazno podprtih regulativnih rešitev in zagotoviti, da so digitalni produkti zasnovani varno za otroke.

Obstoječi mehanizmi in prihodnji koraki

V Združenem kraljestvu že velja zakon o spletni varnosti (“Online Safety Act”), ki od tehnoloških podjetij zahteva preprečevanje izpostavljenosti otrok vsebinam, povezanim s samopoškodovanjem, samomorom, motnjami hranjenja in pornografijo. Podjetja, ki zakon kršijo, se lahko soočijo z visokimi globami ali celo prepovedjo delovanja.

Nekatere platforme že uvajajo dodatne zaščitne mehanizme. Instagram na primer zahteva minimalno starost 13 let ter ponuja t. i. mladinske račune, ki staršem omogočajo nadzor nad nastavitvami in časom uporabe.

Ali bo Združeno kraljestvo dejansko uvedlo prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let za zdaj ostaja odprto vprašanje. Razprava pa jasno kaže, da se pritisk na tehnološka podjetja in oblikovalce politik stopnjuje, pri čemer bo ključni izziv najti ravnotežje med zaščito otrok, svobodo uporabe tehnologije in učinkovitostjo regulacije.