Blasphemous 2: razgibana in zanimiva igra

Prvi del je sicer privlačil s čudovito grafiko, ki je oživljala srednjeveške risarije, krvavostjo in tematiko verske blaznosti, a se je izkazal kot pretežek za marsikoga (dobra vzporednica bi bil Hollow Knight). Dvojka ni nič kaj lažja, je pa težavnostna krivulja vseeno lepše potegnjena, igra pa še bolj razgibana in zanimiva.

Po ustroju gre za tako imenovano metroidvanio, kar pomeni, da raziskujemo velik svet, ki ga razpiramo sproti, z nabiranjem ustreznih orožij in opreme. Za to moramo seveda poraziti številne običajne in šefovske sovražnike, vendar pa Blasphemous 2 pri tem ne pretirava in da nekoliko več poudarka na ne preveč zafrknjeno premagovanje ploščadi. Vnovič navdušuje temačna pisklasta estetika z velikanskimi pošastmi, ki so padli iz bolnega uma in nam zdaj strežejo po življenju. Z njimi se je dobro pomeriti s polno malho napitkov, predvsem pa izkušenj, ki smo jih vložili v različne vidike svojega lika, saj Blasphemous 2 ni le akcijada, marveč se pošteno peča tudi z RPG-igrami. Vse skupaj je ovito v težko opisljivo zgodbo o grehu in odrešitvi, s katero se zelo dobro povezuje kup krvi in gnusa, ki zaradi pogleda od strani ni nič manj pretresljiv.