Arctur med svetovno HPC elito

Po štirih razburljivih dneh, napolnjenih z aktualnimi izobraževanji, zanimivimi vabljenimi predavanji, družabnimi srečanji in sejmom visokotehnoloških novosti, je 27. izdaja Mednarodne superračunalniške konference (ISC'12) zaprla svoja vrata. Na letošnjem dogodku, ki je potekal v Hamburgu v Nemčiji med 17. in 21. junijem, smo bili sploh prvič priča slovenski udeležbi med razstavljalci zahvaljujoč družbi Arctur in njihovim partnerjem iz mreže HPC5.

Arctur na ISC'12

Arctur je na konferenci ISC’12 predstavil svojo infrastrukturo, storitve in še več kot le HPC. Na konferenci, kjer prevladujejo največja svetovna podjetja s področja HPC, je družbi Arctur uspelo ustvariti veliko zanimanje s svojimi inovativnimi rešitvami in predanostjo nudenju odličnih storitev.

Tomi Ilijaš, direktor družbe Arctur, je bil zelo zadovoljen z obiskom razstavnega prostora in številnimi novimi stiki, vzpostavljenimi na ISC’12. „Ta konferenca odpira številne nove priložnosti za naše podjetje,“ je poudaril. „ISC je neverjetna prireditev, ki omogoča povezovanje z različnimi uporabniki in prinaša nove izzive na področju HPC. Proizvajalci strojne opreme in ponudniki programskih rešitev so bili pripravljeni na razpravo o sedanjih trendih in prihodnjih vprašanjih povezanih s HPC, kot tudi odprti za sodelovanje.“

Številni uporabniki HPC so na našem razstavnem prostoru izkoristili priložnost za dobitek 10.000 CPU-jeder ur procesorskega časa na superračunalniku Arctur-1. Ruben Spaans z Oddelka za računalništvo in informatiko na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo je srečni zmagovalec žrebanja in bo lahko sam iz prve roke preveril, kako deluje Arctur-1 v resnici.

Na letošnji konferenci so predstavili nov seznam Top 500 najzmogljivejših superračunalnikov. Pohvali se lahko z več kot 160 novimi vnosi, vključno z novim sistemom Sequoia IBM BlueGene/Q, ki je zavzel prvo mesto z impresivno močjo 16,32 petaflopsov in skoraj 1.600.000 procesorskimi jedri.

Na različnih predavanjih na ISC’12 so obravnavali pomen Exascale sistemov (prvi tak je predviden za leto 2019) in razpravljali o tem, kako do njih priti. Medtem ko obstaja okvirno soglasje o tem, kako zgraditi take sisteme (z veliko energetsko učinkovitimi procesorji in GPU-ji), bo treba še veliko napora, da odkrijemo, kako jih učinkovito programirati, zmanjšati porabo energije in evidentirati probleme, ki bi jih lahko s takimi sistemi učinkovito reševali.

Razvoj strojne in programske opreme sta tradicionalno ločena procesa, vendar v zadnjem času prevladuje mnenje, da rabimo pri tem veliko sodelovanja. Če želimo povečati učinkovitost prihodnjih superračunalnikov in njihove programske opreme, bo treba poleg tega sodelovanja vključiti tudi končne uporabnike, da bi lahko razvili učinkovite rešitve, ki bodo odgovarjale njihovim potrebam.

Prijavi napako v članku

Povezave

Članek je pripravljen v sodelovanju s partnerjem ARCTUR d.o.o.
Za več informacij so vam na voljo pri ARCTUR d.o.o.
Ob kontaktu povejte, da ste objavo zasledili v Računalniških novicah.