Amerika vohuni celemu svetu

Vodilna v nadziranju ljudi je vsekakor ameriška vlada. Njihovo nadziranje potencialnih teroristov je že splošno znano, prejšnji mesec pa je v javnost prišel tudi škandal, da ima njihova varnostna agencija NSA direkten dostop do podatkov na strežnikih internetnih gigantov. Te informacije je razkril Power Point dokument, ki ga je The Guardianu poslal 29 letni Edward Snowden. Ta predstavitev je razkrila, da ima NSA dostop do elektronske pošte, tekstovnih pogovorov, glasovnih klicev, dokumentov in še več. Ta dostop so jim omogočila vodilna ameriška internetna podjetja, kot so Google, Microsoft, Yahoo, Facebook, Skype, Youtube in Apple. Vodilni predstavniki v teh podjetjih so izjavili, da so presenečeni nad tem odkritjem, in da se je zbiranje teh podatkov dogajalo brez njihove vednosti.

Po tem škandalu so bile 29. junija odkrite še nove strani, ki so razkrile, da imata NSA in FBI realno časovni dostop do elektronske pošte in instantnih pogovorov. The Post je objavil, da »lahko, odvisno od ponudnika, NSA prejme obvestilo, ko se tarča prijavi, pošlje e-pošto, tekstovno ali glasovno sporočilo.« Objavljen je bil tudi obseg njihovega beleženja, ki zajema kar 117.675 aktivnih tarč za nadzor. Ni znano, koliko podatkov imajo o vsaki izmed teh tarč, toda že samo število kaže na ogromen podvig in poseg v zasebnost.

Nove strani razkrivajo proces pridobivanja podatkov od začetnega vnosa analitika agencije, do obdelave s pomočjo analitičnih orodij, ki obdelujejo internetne podatke, sezname klicev ter glasovne in video podatke. FBI nato primerja shranjene komunikacije s svojo bazo, s čimer preveri, da tarče niso ameriški državljani. To preverjanje se ne izvede za nadzor v živo, zaradi česar kritiki trdijo, trpi tudi zasebnost nedolžnih Američanov. Državljani vseh ostalih držav pa spadamo med legitimne tarče.

Ameriška vlada je namestila vohunsko opremo v vse pisarne članic Evropske unije v Washingtonu. Prav tako so vdrli in pridobili dostop do računalniških omrežij na teh lokacijah. Tako so dobili dostop do pogovorov, elektronske pošte in dokumentov, shranjenih na teh računalnikih. Evropejci smo bili specifično omenjeni kot tarča v PRISM dokumentu, ki je nastal leta 2010. Metode vohunjenja so zelo podobne tistim, ki jih je britanska vlada uporabila na G20 srečanju v Londonu leta 2009. Tudi to vohunjenje je bilo razkrito šele junija letos. Poleg vohunjenja pisarn evropskih predstavnikov v ZDA, so vohunili tudi v stavbi Justus Lipsius v Bruslju, kjer zaseda svet Evropske unije. V isti stavbi imajo članice EU tudi pisarne, zato se predvideva, da so prisluškovanja opravili tudi tam.

Če mislite, da Slovenci gotovo ne predstavljamo potencialnih tarč, pomislite še enkrat. Evropska unija je od ZDA zahtevala razlago o tem, kaj počne s podatki Evropejcev. Nemški Der Spiegel je po tem objavil, da so zbrali metapodatke o kar pol milijarde podatkovnih povezav. Nemčijo obravnavajo kot tretjerazredni tuj partner, zaradi česar jo nadzirajo toliko kot Kitajsko, Irak in Suadovo Arabijo. Svobodo pred tem vohunjenjem uživajo le prestižne partnerske države, kamor sodijo Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in Velika Britanija.

Slovenska vlada je kontaktirala ameriško ambasado v Sloveniji, ki je hitro izjavila, da po njihovih informacijah ZDA ne vohuni Sloveniji. Toda glede na to, koliko informacij so zbrali o drugih državah je nerealno pričakovati, da je bil naš konec sveta izvzet. Ameriška vlada je v odzivu na pozive iz Evrope sporočila, da bo zaplet reševala po diplomatskih kanalih. »O teh vprašanjih bomo govorili v dvostranskih pogovorih s članicami Evropske unije. Čeprav obveščevalnih aktivnosti, ki so bile v tem primeru konkretno omenjene, ne komentiramo, pa je seveda jasno, da ZDA – kot druge države – zbirajo določene tuje obveščevalne podatke,« je dejal tiskovni predstavnik obveščevalne službe.

Špekulira se še, kako bodo ti dogodki vplivali na odnose Evropske unije z ZDA. Eni trdijo, da je bilo takšno vohunjenje pričakovano, in da ne bo vplivalo na nič, drugi pa vztrajajo, da bo to predstavilo hud trn v poskusu izvajanja pritiska nad EU. Največji trn naj bi predstavljalo trans-Atlantskim trgovskim pogovorom, ki se bodo začela prihodnji teden. Nemčija, ki je ključni partner tega dogovora, že grozi s formalno raziskavo. Skrb za vohunjenje preusmerja pozornost od dogovorov. »Kako se lahko pogajate, če vas skrbi, da vaš sogovornik že pozna vaš položaj vnaprej?« je za The Guardian izjavil eden izmed nemških parlamentarcev. To grozi ameriškim poslom čez lužo. En primer je evropski sistem omejitev ogljikovih emisij za trgovce, kar letalski lobisti smatrajo za »nepotrebne regulacije, ki konkretno omejujejo industrijo.« Podobno je ogorčena ameriška mesna industrija, ki se ne strinja z evropsko prepovedjo govejih hormonov. Enake ugovore ima skupnost ameriških gojilcev koruze, katere muči evropska prepoved genetsko spremenjenih semen. Te industrije se želijo izogniti evropskim regulacijam, za kar potrebujejo močno pogajalsko moč. To postaja vse manj verjetno zaradi vse večjih podrobnosti NSA škandala.

Dodaten problem pri pogovorih predstavljajo evropski zakoni o zasebnosti. Ti predstavljajo hude probleme ameriškemu mobilnemu ponudniku Verizon, ki dobiva velik prihodek od prodaje podatkov oglaševalcem. Zato so zaprosili za mednarodna pravila, ki ne omejujejo teh podatkovnih tokov. Zdaj, ko je bil tudi Verizon vpleten v PRISM škandal, bodo evropske države bolj zaskrbljene z destinacijo teh podatkov. Direktor skupine Public Citizen Ben Beachy je za The Verge izjavil »EU je vedno bil skeptičen glede pošiljanja privatnih podatkov na ameriške strežnike. Zdajšnja NSA razkritja so te sume utemeljila.«