Učenje in napovedovanje – izključno človeški sposobnosti in ne računalniški?

Bitka med strojem in človekom je debata, ki je strokovnjake iz področja računalništva in umetne inteligence razdelila na dva tabora. Ena stran zagovarja tezo, da bodo računalniki tisti, ki bodo v prihodnosti sposobni učenja in napovedovanja rezultatov na podlagi zbranih podatkov, medtem ko druga stran trdi, da je zgolj človek sposoben sklepanja in kompleksnih miselnih operacij.

Ko je januarja letos računalnik zgrajen pod okriljem podjetja Google DeepMind, ki je podjetje specializirano za umetno inteligenco, premagal mojstra starodavne kitajske namizne igre “Go”, so se apetiti po prihodnosti z računalniki, ki bodo napovedovali ključne dogodke kot so recimo zmagovalci vojn, povečali.

Obstajata pa dve glavni oviri, ki računalnikom preprečujeta učenje in napovedovanje na način kot to počne človek. Prva ovira je ta, da so računalniki (do tega trenutka) sposobni “induktivnega” sklepanja in napovedovanja na podlagi nekih izkušenj iz preteklosti, kar pomeni, da tovrstna aktivnost deluje dokler se realnost kot taka ne spreminja, je dokaj stalna in nekompleksna. Druga ovira pa je ta, da računalniki niso sposobni oceniti ali so ugotovljene korelacije na različnih področjih realne, uporabne, ali imajo nek pomen, ali pa gre za popolnoma nesmiselne korelacije.

Kaj torej manjka računalnikom? Kreativnost in domišljija! Dve sposobnosti, ki ljudi še vedno postavljata nad računalnike, vendar pa velika podjetja vlagajo enormne vsote v razvoj umetne inteligence, torej lahko le čakamo na nove inovacije, preko katerih bodo računalniki pridobivali na svoji človeškosti.