Največjega »agile« dogodka v jugovzhodni Evropi se je udeležilo več kot 170 udeležencev

Konferenca Agile Adria je, v organizaciji združenja, ki sodeluje pri spodbujanju razvoja agilnih metod razvoja programske opreme Agile Hrvaška, gostila več kot 170 udeležencev iz šestnajstih držav. Konferenca je potekala med 13. in 15. aprilom v Termah Tuhelj, med udeleženci so bili tudi državljani Avstralije in Nove Zelandije. Predstavniki mnogih podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme v bančnih, inženirskih in državnih podjetjih, so imeli priložnost prisluhniti predavanjem in sodelovanja na delavnicah dvajsetih vrhunskih strokovnjakov. Mednarodni in regionalni strokovnjaki informacijske tehnologije so udeležencem prenesli znanje, pridobljeno med delom za velika mednarodna in start-up podjetja, da bi se znali bolje prilagoditi nenehno spreminjajočemu se trgu in imeli bolj kakovostne programske rešitve. Rdeča nit predavanj je bila zagotavljanje realne vrednosti za končne uporabnike.

Agilni način razvoja programske opreme je postal mainstream, kar potrjuje raziskava, ki jo je lani izvedla Agile Hrvaška, in je pokazala znatno povečanje uporabe agilnih načel in orodij v IT podjetjih na Hrvaškem. To dejstvo podpira tudi polna dvorana prvega predavanja, ki ga je izvedla pionirka vitke (»lean«) metode za razvoj programske opreme Mary Poppendieck. Agilna metoda razvoja programske opreme ima korenine v vitki metodi razmišljanja, ki se je iz avtomobilske industrije razširila na vsa področja poslovanja. V predavanju se je Mary Poppendieck osredotočila na pomembnost komunikacije med skupinami, ki sodelujejo pri razvoju programske opreme in na dejstvo, da se morajo podjetja, za doseganje dobrih poslovnih rezultatov, osredotočiti predvsem na končne uporabnike in ne na nižanje stroškov in rokov, kot so to počeli do sedaj. Vprašanja, ki si jih morajo postaviti vsi razvijalci programske opreme, so, kaj uporabniki oziroma kupci dejansko želijo, kako posvetiti čim več časa tistemu, kaj uporabniki dejansko želijo, kako najhitreje prepoznati napake in jih čimprej popraviti ter narediti sistem tako, da se posodobitve naložijo takoj, ko so pripravljene.

Norvežan Tom Gilb je avtor rešitev, ki so jih uporabila podjetja kot so Citigroup, Credit Suisse, Ericsson, HP, IBM, Intel, Philips, Rolls Royce in druga mala in srednja podjetja. V svojem predavanju »Moč programerjem« (»Power to the programmers«) je navajal primere iz prakse, ki dokazujejo, da so rezultati izgradnje programske opreme dosti boljši, kadar programerji nadzirajo tehnični dizajn in organizacijsko strukturo in tega ne počnejo managerji, arhitekti in svetovalci. To je predvsem posledica dejstva, da programerji poznajo izzive, imajo boljši občutek za praktične rešitve in možnost, da ideje takoj preizkusijo v praksi.

Tom Gilb je vodil tudi celodnevno delavnico, ki je bila namenjena vsem, ki želijo zmanjšati izgubo vrednih virov, kot sta čas in denar. Udeleženci so se imeli priložnost naučiti, kako na boljši in cenejši način brez dragih testnih orodij, dvigniti kakovost programske opreme.

Stephan Parry iz Velike Britanije je vodilni mož na področju vitkih metod v storitvenih podjetjih, njegov seznam strank med drugim vključuje British Telecom in SAP. V predavanju je izpostavil dejstvo, da za popolni uspeh podjetja ni dovolj samo implementacija agilnega ali vitkega modela, temveč mora podjetje upoštevati dejanske želje kupcev oziroma uporabnikov, sicer ni moč pričakovati trajnostnega doprinosa zaposlenih. Vodilni možje morajo zagotoviti, da podjetje, poslovni procesi in nenazadnje tudi sami ne ovirajo zaposlenih in uporabnikov, če želijo doseči blaginjo in varnost za vse. Poudaril je tudi, da sta popoln uspeh in dobro delovno vzdušje pogoj za dolgoročni trajnostni poslovni uspeh, saj le tega ni brez zadovoljnih zaposlenih.

Med številnimi mednarodnimi strokovnjaki pa je potrebno izpostaviti tudi programskega vodjo Miroslava Oračića. Agilne in vitke metode razvoja programske opreme so iz striktno razvijalskega sveta prešle v uporabo v splošnem managementu pa tudi pri upravljanju projektov in procesov – svoje projekte preoblikujejo tudi v državnih podjetjih, javnih ustanovah in državnih organih. Oračić je predstavil, kako so za izboljšanje učinkovitosti ključnih poslovnih procesov v hrvaški pošti uporabili agilne in vitke metode, kot je Kanban in organizirali dnevne sestanke »dnevni stand-up«. Astronom Korado Korlević, ki se je osredotočal na ustvarjalnost je prepričan, da ustvarjalnost v podjetjih zatiramo namesto spodbujamo, enako je na področju izobraževanja.

Več informacij o organizatorjih konference najdete na www.agile.hr.