Bodi taktičen v: Total War: Rome 2

Najbrž je vsak strateg seznanjen s Total War serijo – v igri igraš vlogo poveljnika enega izmed številnih ljudstev, katerega si lahko izbereš preden začneš igrati. Ti segajo od Rima preko Grčije do Britancev, in včasih še lahko izbiraš, kateri družini ali mestu se boš pridružil – na primer če izbereš Grčijo, lahko izbiraš med Atenami ter Šparto.

Nato te igra postavi pred celotno mapo Evrope, delom severne Afrike ter jugozahodni del Azije. Na tej lokaciji se razprostira 117 različnih ljudstev, ki so grupirane v 57 provinc. Tvoj cilj je, da čimbolj razširiš svoj imperij. Kako točno, je na tebi, saj imaš izbiro diplomatičnega in vojnega pristopa. Pri prvem se skozi poseben vmesnik pogajaš z nasprotnimi poveljniki, ki se bodo različno obnašali do tebe, saj ima vsak svojo osebnost in si zapomni, kaj si počel v preteklosti. Na primer, nekomu ni všeč, da si napadel njihovo sosednjo državo, ali pa si nepričakovano zakorakal svojo vojsko na njihovo ozemlje. To pomeni, da se boš moral veliko bolj potruditi (beri – jim izročiti nekaj denarja kot darilo), če želiš sodelovati z njimi. Je pa to zaželeno, saj lahko s sodelovanjem trguješ (torej dobiš več denarja), uporabljaš njihovo vojsko, sklepaš zavezništva ter zahtevaš denarno pomoč. Sem pa prej omenil, da ima vsak poveljnik svojo osebnost, torej moraš biti pazljiv, komu zaupaš, saj lahko prekine sodelovanje in te zabode v hrbet ko to najmanj pričakuješ.

Za vse tiste, ki se nočejo ubadati z diplomacijo, pa je tukaj bojevanje. To poteka tako, da najemaš enega izmed generalov, ki se razlikujejo po sposobnostih, ter mu dodeliš vojsko, ki jo sestaviš iz različnih enot, zgrajenih iz navadnih mečevalcev, metalcev sulic, konjeništva, lokostrelcev… Nisi omejen le na kopno, saj si lahko sestaviš tudi floto, s katero hitreje potuješ po morju in lahko oblegaš mesta od daleč, medtem ko tvoj general napada po kopnem. Seveda ne moreš imeti neskončno vojakov, saj lahko imaš le določeno število generalov/ladij, in vsaka enota stane obilo denarja, katerega ni na pretek. Generali z bitkami nabirajo izkušnje, s katerimi lahko naknadno kupiš nadgradnje, ki generalu dodelijo več spoštovanja ali pa se doda pet procentni bonus k merjenju lokostrelcev.

Igranje se še dodatno deli na dva dela. Prvi je “turn based” taktičen del (vsaka poteza traja eno leto v igri), kjer na prej omenjeni mapi razporejaš vojsko, se ukvarjaš z diplomacijo in skrbiš za zadovoljstvo ljudstva v okupiranih mestih. Drugi del pa je realno časovno bojevanje z več tisočimi enotami naenkrat, ki jih moraš taktično poveljevat in upoštevat pravila vojskovanja (več o tem kasneje). Dobro je, da najprej poskrbiš za zadovoljstvo ljudstva, kar počneš s širjenjem mesta, gradnjo novih stavb (sploh farm, ki skrbijo za dotok hrane) in zmanjšanjem davkov. Ti so tvoj glavni prihodek in če so previsoki, je ljudstvo vedno bolj nezadovoljno, če so prenizki, si ne moreš privoščiti širjenja vojske, nadgradenj mest in podkupitev. Ko te imajo prebivalci vrh glave, se bodo začeli upirat, kar naredi mesto bolj odprto napadom, in obračunati moraš z uporniško vojsko, ki ti dela preglavice zraven vseh tvojih morebitnih sovražnikov.

Vojskovanje obsega premik vojske do sovražnikovega ozemlja, kjer moraš obračunati z vojaki, ali pa napadeš utrdbo oziroma mesto. Kako napadeš, je spet na tebi – lahko si zgradiš ogromno vojsko, lahko pa poskusiš svojo srečo z obleganjem, ter sčasoma izčrpaš sovražnikovo vojsko da se predajo. Če je mesto postavljeno blizu vode, imaš možnost zaprtja pomola s svojimi ladjami, kar pomeni da ne morejo nikamor pobegniti. Ko začneš napadati, se lahko odločiš med “auto resolve-om”, kjer igra preračuna zmago glede na število in moč enot, ter ti ponudi več možnosti, naprimer agresivno, balansirano ter defenzivno bojevanje – kar vpliva na možnost da zmagaš, ter kjer lahko izgubiš več ali manj svojih vojakov. Še bolje pa je, da sam poskusiš svojo srečo na bojnem polju, kjer realno časovno (z opcijo premora) poveljuješ tisočim vojakom naenkrat. Videti takšne ogromne bitke, sploh z novim grafičnim pogonom, je izjemno spektakularno – konjenica odnese vojake, tisoče puščic zatemni nebo, vojaki imajo neodvisne animacije… zahteva pa zelo dober računalnik. Pri realno časovnih bitkah je dobro upoštevati zakonitosti vojakov, na primer: konjenica poruši navadne vojake, a je šibka proti vojakom s sulicami, ti so pa šibki proti navadnim vojakom in lokostrelcem (te je dobro držati od zadaj). Prav tako vpliva na potek bitke vreme, ki ti lahko oteži boj (če dežuje, ne moreš uporabljati ognjenih puščic), ter teren, saj lahko določene enote skriješ v gozdu in pripraviš zasedo. Igra vsebuje tudi multiplayer in kooperativni način, kjer se lahko največ štirje igralci spopadejo v eni izmed pred-pripravljenih realno časovnih bitk.

Problem je le, da je večina tega že bilo v predhodnikih. Razvijalci se niso trudili z novostmi, razen tega, da so dodelali grafični pogon, ki ima zdaj bolj detajlirano prikazovanje več enot, in mogoče z nekaj dodatnimi diplomacijskimi opcijami. Niso odpravili napak umetne inteligence, ki včasih res povzroča neumnosti (na primer maršira generala da se nabode na tvoje sulice), igra ima nekaj hroščev (enkrat mi ni pustila končati poteze, drugič se je igra kar zaprla), civilizacije so si preveč podobne po obnašanju in videzu enot, vmesnik je slabo dizajniran… Še ena nadležnost je končanje poteze, saj moraš čakati vsaj pol minute, da vsa ljudstva storijo svoje poteze, proti koncu kampanje še več. Nekatere stvari, na primer urejanje vojaka, ki je deloval kot tvoj avatar za multiplayer, so odstranili, ali pa menjavo letnih časov (najbrž zato, ker ena poteza traja eno leto, namesto pol leta kot v predhodnicah).

Torej, ali priporočam Total War: Rome 2? Da, če je to tvoj prvi Total War naslov oziroma če že dolgo nisi igral katere izmed preteklih iger franšize. Hrošči in ostale zamere bodo (nedvomno) kmalu odpravljeni, saj ima vsaka Total War igra podobne težave (lahko bi se že končno naučili nekaj iz preteklih napak). Skratka, igra ima svojo mero težav, ki ti lahko priskutijo igranje, vendar obdrži visoko stopnjo kompleksnosti in zabave, kar te zna prilepiti na ekran za ogromno število ur.

Ocena: 70/100

Plus:

• ogromno vsebine in taktičnih možnosti

• več načinov do zmage

• velika stopnja kompleksnosti

• dobra podoba

Minus:

• nič novosti

• slaba umetna pamet in vmesnik

• ljudstva so si preveč podobna

• hrošči

Igro nam je za opis priskrbela spletna trgovina Igabiba.