Grafen z magnetnimi lastnostmi

Grafen je vse bolj v ospredju. Ta namreč prevaja elektrone hitreje in na večjih razdaljah kot silicij. Grafen naj bi celo predstavljal naslednji veliki preskok v elektroniki in računalništvu, saj nima neželenih motenj električnih signalov, ki nastanejo pri zmanjševanju velikosti silicijevih gradnikov. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Marylandu je tu šla še korak dlje. Ta je namreč dokazala, da se lahko grafen obnaša celo kot majhen magnet, saj vsebuje magnetni moment.

Ekipa raziskovalcev z Univerze v Marylandu je prepričana, da bi lahko grafen postal magneten s pomočjo tako imenovanega Kondovega efekta. Tu bi dejansko šlo za povečanje električne upornosti grafena z nižanjem temperature pod Kondovo točko. Medtem ko ta pri diamagnetnih kovinah z feromagnetnimi kovinskimi atomi »leži« blizu absolutne ničle (nič Kelvinov oziroma minus 273 stopinj Celzija), se ta pri gafenu nahaja nad 90 Kelvinov. S tem postopkom bi lahko dejansko dobili »čistokrvni« magnet, ki bi bil sestavljen zgolj iz ogljikovih atomov.

Feromagnetnost materiala bo ekipa raziskovalcev z Univerze v Marylandu poskušala doseči z ustrezno razporeditvijo vrzeli v grafenu. Verjetno se sprašujete, kakšna bi bila uporabna vrednost grafenov z magnetnim momentom. Ti bi se lahko uporabljali tako za izdelavo natančnih magnetnih tipal kot pomnilnikov MRAM (Magnetic Random Access Memory). Slednji bi podatke shranjevali v obliki električnega naboja. Pomnilniki MARAM bi lahko celo nadomestili statične pomnilniške elemente, saj bi se ponašali s hitrejšim shranjevanjem in prenosom podatkov ter občutno nižjo porabo električne energije.