Virtualna namizja

Realizacija infrastrukture virtualnega namizja predstavlja največjo spremembo v namiznem računalništvu po revoluciji osebnega računalništva v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Infrastruktura virtualnega namizja nudi mnogo prednosti, pravi Andre Kiehne, vendar bi morala biti podjetja vseh velikosti previdna pri uvajanju tega trenda v svoje podjetje – in se paziti morebitnih pasti.

Na listu papirja argument deluje prepričljivo: organizacije, večje in manjše, bodo ob prevzemu najnovejše tehnologije, ki preplavlja trg – infrastruktura virtualnega namizja (»Virtual Desktop Infrastructure«) – uživale visoko produktivnost in stroškovno učinkovitost. Infrastruktura virtualnega namizja je veliko več kot le zeleni zaslon ali povratek k “dumb terminals” sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, kot jih imenujejo ciniki (zasloni in druge vhodne naprave, ki ne procesirajo podatkov, temveč jih le prikazujejo). Pravzaprav končni uporabnik morda niti ne bo ugotovil, da je bil njegov običajni stari osebni računalnik nadomeščen z namizno podobo, ki temelji na virtualnem strežniku, ki je lociran nekje drugje v organizaciji – ali v oddaljenem podatkovnem centru kjerkoli na svetu.

Revolucija virtualizacije, ki se je začela s strežniki, se sedaj razširja na namizje – in prinaša celoten nabor koristi s katerimi se običajni osebni računalnik ne more primerjati. Infrastruktura virtualnega namizja je nameščena in upravljana centralno. Uporabnikom prinaša nepremagljivo kombinacijo prednosti v smislu varnosti podatkov, kakovosti storitev in prilagodljivosti, s temi lastnostmi pa – v primerjavi s tradicionalno mrežo, ki temelji na osebnih računalnikih – viša tudi prihranke podjetja. Prehod na infrastrukturo virtualnega namizja je za podjetja enostaven, še posebej v organizacijah, ki so se že spoznale in uvedle osnove tehnologije virtualizacije.

Tako kot pri vseh prednostih, ki jih prinaša tehnologija, je faza izvedbe tista, ki je najbolj kritična. Če boste vašo infrastrukturo osnovali na napačnih metrikah boste razočarani, saj vam ne bo uspelo doseči obljubljenih prihrankov. Zato Fujitsu zelo veliko pozornost posveča storitvam upravljanja in ponuja celoten nabor alternativ in hibridnih modelov s katerimi uporabnikom omogoča preprosto merjenje njihovega uspeha. Vse ostalo so le še podrobnosti – Fujitsu skrbi za operacije in podporo infrastrukture virtualnega namizja, medtem ko podjetja plačajo “na uporabnika”, po načelih vzpostavljenega modela programske opreme večjih podjetij.

Še posebej pri licenčni programski opremi se je potrebno bati volka v ovčji koži. Če izberete ponudbo infrastrukture virtualnega namizja le na podlagi obljubljenega znižanja stroškov, morate posebno pozornost posvetiti licenčnim modelom. Ne pustite se prepričati v sprejem rešitev kot so “ena velikost ustreza vsem” ali v obljubo neverjetnih znižanj operativnih stroškov na zaposlenega. Zakaj? Ker je preprosto navidezno zmanjšati celotne stroške na papirju – odstranite samo osnovne storitve kot sta vzdrževanje in podpora. Tudi za vsako končno napravo, kot sta tanki (»thin client«) ali nični odjemalec (»Zero Client«), morajo podjetja všteti tudi naročnino na storitev Microsoftovega virtualnega dostopa, ki stane približno 100,00 ameriških dolarjev na napravo na leto, v primeru, da so te končne naprave uporabljene brez popolne licence Microsoftovega Windows operacijskega sistema. In to pomeni, da bo morda sedanja namestitev infrastrukture virtualnega namizja vaš IT albatros do leta 2012. Naš nasvet: opazujte stroške življenjskega cikla običajnega osebnega računalnika – tri do pet let – in bodite pozorni na skrite stroške.

Fujitsu, skupaj z organizacijami, ki so usmerjene v prihodnost, razvija hibridne modele, ki vključujejo kombinacijo infrastrukture virtualnega namizja in debelega odjemalca (“fat client”) – poznanega kot osebni računalnik ali prenosnik. Trenutno je v uporabi še vedno nekaj uporabniških scenarijev, kjer so ti veliko bolj ustrezni – na primer za zaposlene na specializiranih področjih in velike uporabnike procesorskih moči, ki potrebujejo integrirane grafike in odlično sistemsko delovanje.

Ne glede na kombinacijo, pravilno načrtovana in izvršena infrastruktura virtualnega namizja pomaga podjetjem pomahati v slovo običajnemu ciklu nadgradnje osebnih računalnikov – in uživati koristi stalnega izboljševanja njihovih sistemov. Infrastruktura vključuje izboljšan operacijski sistem na katerem temeljijo individualne podobe ter neopazna razširitev virtualnega strežnika in infrastrukture shranjevanja podatkov. Za podjetja, ki si želijo rasti je virtualna infrastruktura namizja ustrezna naložba za prihodnost, končni uporabniki pa uživajo vedno posodobljeno namizje – trenutno z Windows 7.

Infrastruktura virtualnega namizja ne prinaša le prihrankov in sistemske zmogljivosti, temveč tudi izboljšave na področju prilagodljivosti in varnosti sistema. IT administratorji ponavadi pravijo, da bi osebni računalnik deloval popolno, če le ne bi bilo uporabnikov, ki se igrajo z njimi. S prehodom na namizja, ki jih podpira strežnik, lahko ta, skupaj z vsemi aplikacijami, ponovno zaženemo v trenutku iz rezervne kopije. S tem prihranimo čas in denar ter se izognemo dolgotrajnemu reševanju in iskanju problemov. Infrastruktura virtualnih namizij zagotavlja višji nivo varnosti podjetjem, ki jih skrbi uhajanje podatkov iz njihovih sistemov, kot tudi predstavitev tujih podatkov iz USB-jev in pametnih telefonov končnih uporabnikov.

In nenazadnje, prihodnost infrastrukture virtualnih namizij je svetla: Fujitsu je nedavno predstavil prenosni Zero Client in razširil uporabnost virtualne infrastrukture na katerikoli gostiteljski osebni računalnik ali prenosnik z internetno povezavo. Poleg tega sem imel priložnost vpogleda v dogajanje v Fujitsujevih laboratorijih in preprosto vam lahko namignem, da bo Fujitsu predstavil virtualno infrastrukturo, ki ne potrebuje povezave z internetom, že v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti.