Finska ponovno najsrečnejša država na svetu, Slovenija 29.
Že četrto leto zapored je Finska na lestvici najsrečnejših držav na svetu zasedla prvo mesto. Sledijo ji Islandija, Danska, Švica in Nizozemska. Slovenija je letos zasedla 29. mesto, kar je bolje, kot lani, ko je bila 33.
Raziskava, ki jo sponzorirajo Združeni narodi in jo izvajajo že deveto leto, temelji na Gallupovih anketah, v katerih prebivalce 149 držav sprašujejo, kako ocenjujejo stopnjo svoje sreče. Upoštevali so tudi bruto družbeni proizvod na prebivalca in indekse socialne podpore, osebne svobode in ravni korupcije ter pričakovano zdravo življenjsko dobo, in sicer povprečje za obdobje med letoma 2018 in 2020.
“Zelo hitro se moramo nekaj naučiti iz lekcije pandemije Covid-19“, pravi eden od avtorjev raziskave, Jeffrey Sachs, profesor in direktor Centra za trajnostni razvoj Univerze Kolumbija. Dodal je še, da nas pandemija opozarja na globalne nevarnosti, nujnost sodelovanja in težave, ki se pojavljajo pri doseganju globalnega konsenza.
Najsrečnejše države na svetu
- Finska
- Islandija
- Danska
- Švica
- Nizozemska
- Švedska
- Nemčija
- Norveška
- Nova Zelandija
- Avstrija
- Izrael
- Avstralija
- Irska
- ZDA
- Kanada
- Češka
- Belgija
- Velika Britanija
- Kitajska
- Francija
Od slovenskih sosed je najsrečnejša Avstrija, ki je na 10. mestu, Italija je na 28. mestu, Madžarska na 53. in Hrvaška na 60. Najbolj nesrečna država na svetu pa je letos Afganistan.
Vpliv pandemije Covid-19
Zanimivo je morda to, da v povprečju raziskava ni pokazala padca splošnega počutja in blaginje, ko so sodelujoče vprašali, da naj ocenijo svoje življenje. Eden od avtorjev poročila John Helliwell pravi, da bi lahko po njegovem mnenju bil eden od razlogo ta, da ljudje vidijo v pandemiji skupno, zunanjo grožnjo, ki vpliva na vse, zaradi česar sta se povečala solidarnost in sočutje.
Raziskovalci pravijo, da ponovna “zmaga” finske niti slučajno ne preseneča, saj je bila država vedno v samem vrhu, ko govorimo o medsebojnem zaupanju. To se je v času pandemije pokazalo, kot glavnih faktorjev, ki ščiti ljudi v zadnjem letu, poleg tega pa tudi zaupanje v tamkajšnjo vlado.
Kar nas verjetno tudi ne preseneča je ugotovitev raziskave, da so na splošno počutje delovne sile v posameznih državah močno vplivali ukrepi socialne distance in “lockdowni”. “Ta raziskava samo še dodatno potrjuje, da sreče ne nosi plača, temveč so veliko bolj pomembne socialne vezi in občutek identitete“, pravi Jan-Emmanuel De Neve, direktor raziskovalnega centra na Univerzi Oxford.
20. marec – mednarodni dan sreče
20. marec je za mednarodni dan sreče razglasila leta 2012 Generalna skupščina Združenih narodov. V času, ko se ves svet spopada z zdravstveno krizo, je še pomembnejše, da ostanemo pozitivno naravnani in si med seboj pomagamo. Letošnja tema tega dneva je Ostanimo mirni, ohranimo modrost, bodimo prijazni. Za to priložnost so na Statističnem uradu RS pripravili nekaj podatkov, ki se dotikajo tudi sreče in zadovoljstva z življenjem.
Kaj najmočneje vpliva na stopnjo zadovoljstva z življenjem?
Prebivalci Slovenije (stari 16 ali več let) so v 2019 izrazili stopnjo zadovoljstva z življenjem na splošno s povprečno oceno 7,5 (od 10). Med spoloma ni bilo bistvenih razlik, drugače pa je bila višina skupne ocene v največji meri odvisna predvsem od samoocene zdravja, finančnega stanja, položaja na trgu dela, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov (prosti čas, prijatelji, medosebni odnosi ipd.). Med dijaki in študenti je skupna ocena znašala povprečno 8,3. Najvišja (8,5) pa je bila med prebivalci, ki so svoje zdravstveno stanje ocenjevali kot zelo dobro.
Prijavi napako v članku